V začetku avgusta je Forum slovanskih kultur v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Ruske federacije v Narodni galeriji pripravil mednarodno konferenco Duhovna dediščina Sv. Cirila in Metoda in slovanske kulture. »Slovanov nas je 300 milijonov,« je na konferenci poudarila direktorica FSK dr. Andreja Rihter. In prav njim bo namenjen Slovanski kulturni center, ki bo v prostorih Ruske državne knjižnice za tujo literaturo Rudomino svoja vrata predvidoma odprl marca prihodnje leto.
Z Vadimom Dudo, direktorjem »Inostranke« kot domačini pravijo knjižnici, ki razpolaga z 4,4 milijoni knjig v več kot 140 tujih jezikih, smo se pogovarjali o poslanstvu Slovanskega kulturnega centra ter zgodovini njihove knjižnice.
Temelj delovanja Slovanskega kulturnega centra »bodo slovanski jeziki in njihove skupne korenine,« je pojasnil Duda in dodal, da nekaj podobnega pri njih že obstaja – Frankoteka.
»Gre za skupni projekt naše knjižnice in 15 veleposlaništev v Moskvi. Pobudo za to sta dala veleposlanik Francije ter ruski minister za kulturo. Odločili smo se, da je bolj od francoske knjižnice zanimivo odprtje frankoteke. Gre za to, da povežeš vse države, v katerih uporabljajo francoščino – Francijo, Švico, Belgijo, Kanado, Slonokoščeno obalo ... Gre za povezanost na podlagi jezika, ne pa nacionalnosti. Projekt se je izkazal za zelo uspešnega in zanimivega,« je predstavil njihove izkušnje.
Na svetu živi 260 milijonov ljudi, ki se sporazumeva v francoščini, v različnih slovanskih jezikih pa se sporazumeva kar 315 milijonov ljudi.
Za uvod nam je sogovornik potrdil, kar na spletni strani knjižnice pišejo obiskovalci. Pravijo, da »Inostranka« že dolgo ni več samo knjižnica, pač pa svetovni kulturni center, ki gosti kar 15 kulturnih centrov različnih držav, v katerih se je mogoče učiti jezikov ter obiskovati koncerte in razstave.
»Našo knjižnico obišče 200 tisoč obiskovalcev na leto. K nam jih zahaja 80 tisoč, ker imamo mednarodne kulturne centre: nizozemski, britanski, azerbajdžanski, ameriški. To kaže, da so obiskovalci zelo zainteresirani za knjige v tujih jezikih. Če gledamo interes glede na jezik, potem so ljudje najbolj zainteresirani za angleščino (30 %), sledijo pa francoščina, nemščina, italijanščina, španščina,« nam je pojasnil sogovornik.
Potrdil je, da na knjižnih policah v »Inostranki« ležijo tudi knjige v slovenščini. »Še enkrat bi rad poudaril, da ne promoviramo dovolj naše kulture. Če bomo promovirali posebej slovensko, bosansko, srbsko, rusko in ukrajinsko literaturo, ne bomo imeli velikega uspeha. Bolj učinkovito je, da se povežemo ter skupaj odpiramo knjižnice in promoviramo knjige,« je gospod Duda predstavil pilotski projekt z imenom Slovanski kulturni center, v katerem bo tudi knjižnica z velikim izborom sodobne in zgodovinske literature v slovanskih jezikih. »Številni že vedo, da se pripravlja tak center, zato se že pojavlja literatura v ukrajinščini ter v drugih slovanskih jezikih.«
V specializirani Knjižnici ukrajinske literature v Moskvi so se po izbruhu napetosti med Rusijo in Ukrajino leta 2013, ki so danes spet na vrhuncu, soočili s težavami. Obiskala jih je t.i. “ekstremistična policija” in zasegla nekaj knjig, ki so jih označili za “protiruske”. Na vprašanje o omenjenem incidentu je Duda poudaril, da v vsaki državi poznajo spisek knjig, ki so opredeljene kot ekstremistične. Pravijo, da tovrstna literatura podžiga “medetnično sovraštvo”.
V Rusiji sicer knjige zelo spoštujejo, zato v največji državi na svetu deluje kar 42 tisoč knjižnic, med drugim tudi dve, ki sodita med največje na svetu: Ruska državna knjižnica v Moskvi s 44,6 milijoni knjig ter Narodna knjižnica v Sankt Peterburg s 36,5 milijoni knjižnih izvodov.
Forum slovanskih kultur<p>Direktor Državne knjižnice za tujo literaturo Rudomino Vadim Duda med nastopom na konferenci v Ljubljani.</p>\n
Forum slovanskih kultur<p>Direktor Državne knjižnice za tujo literaturo Rudomino Vadim Duda med nastopom na konferenci v Ljubljani.</p>\nRusi knjige berejo povsod, v mestnih parkih, na metrojih ter na drugih javnih prevoznih sredstvih. “Ljudje, ki berejo klasične avtorje kot sta Puškin in Dostojevski, jih seveda berejo še naprej,“ je pojasnil Duda in dodal, da je povsem drugačna zgodba s sodobno rusko literaturo. “Ne bom poimenoval najbolj priljubljenih ruskih avtorjev, lahko pa povem, da obstaja pisatelj detektivk. Pred desetimi leti so natisnili 10 milijonov izvodov njegovih knjig. Letos samo 2 milijona.“ S tem pojasnilom je dal vedeti, da na težave v založništvu niso imuni niti v Rusiji.
V “Inostranki” veliko pozornost posvečajo elektronskim knjigam. “Ruske knjižnice na leto obišče 50 milijonov obiskovalcev. Prav toliko ljudi v Rusiji razpolaga s širokopasovnim mobilnim internetom in pametnim telefonom, na katerem je mogoče brati knjige. To se nam zdi ogromno občinstvo in ogromna priložnost,“ je nas sogovornik dal vedeti, da so usmerjeni v prihodnost.
Spoštujejo tudi preteklost, kar dokazuje obsežna zbirka časopisov. “Pri nas lahko denimo najdete časopise z začetka 20. stoletja, nemške časopise iz leta 1918, 1919 ter iz 20. let 20. stoletja. Ustanoviteljica knjižnice Margerita Ivanovna Rudomino je imela dobre zveze s predstavniki Kominterne, internacionale ter mednarodnih komunističnih organizacij, ki so ji časopise dostavljali iz tujine,“ je postregel z informacijo, ki se je bodo bržkone najbolj razveselili študenti, ki preučujejo to obdobje.
Študenti so tudi sicer glavni obiskovalci “Inostranke”, kar velja že od leta 1922, ko je knjižnica začela delovati. Njena vrata so ostala odprta tudi v najbolj svinčenih sovjetskih časih, ko je “Inostranka” za obiskovalce predstavljala redko okno v svet.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
