“Ruski balet je zame velik navdih in občudovanje”

Polona Frelih
Z javno predstavitvijo baletne učne ure, kot jih poznajo na sloviti sanktpeterburški Akademiji ruskega baleta Vaganova, se je v dvorani Ruskega kulturnega centra v Ljubljani zaključila dvotedenska baletna šola “Ballet Masterclass Bled”.

Maja Dumčenko, nekdanja solistka, zdaj pa baletna mentorica slovitega Mariinskega teatra iz Sankt Peterburga, je v baletnih veščinah pilila študentke slovenskih baletnih šol in krožkov, njene delavnice pa se je udeležila tudi študentka Dunajske baletne šole. “Vsak dan sem jih tri ure mučila,“ se smeji Dumčenkova, ki je tako doma kot v tujini navduševala zlasti s svojo tehnično popolnostjo, čustvenostjo, tehniko rok in eleganco, ki je ni mogoče spregledati.

Veliko smo delali 'na špicah'

“Bilo je res nekaj posebnega. V Sloveniji česa takega še nismo doživeli. Taka natančnost obstaja samo v ruski šoli baleta. Šli smo čez najbolj preproste, a hkrati najtežje vaje, med katerimi postaviš celotno telo. To je osnova,“ je bila navdušena Assija Sultanova, študentka Mariborskega konzervatorija za glasbo in balet.

Dopolnila jo je Pia Antonič-Babnik iz Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki je tokratno izkušnjo primerjala z udeležbo na lanski baletni šoli v Zagrebu, na kateri je prav tako predaval gost iz Akademije Vaganova.

“Veliko več nas je bilo, tukaj pa smo res delali na individualnih popravkih. 'Na špicah' smo delali veliko več in veliko bolj natančno. Tudi zato, ker je bila predavateljica ženska,“ je dejala Pia, ki jo je gostja navdušila zlasti z vajami v baletnih copatih.

Obe obiskovalki tečaja sta bili zadovoljni tudi s ceno, ki je bila precej nižja od tiste, ki jo navadno zaračunajo na podobnih tečajih v tujini. Če drugje cene dosegajo tudi do 2 tisoč evrov, je bilo za dvotedenski tečaj na Bledu potrebno odšteti 500 evrov.

Tudi umetniki so otroci

“Delam zlasti s plesalci Mariinskega gledališča. Lahko vam rečem, da ni velike razlike. Tudi umetniki so otroci. Ker imajo velik ego, je tudi z njimi treba delati v rokavicah. Kot z otroki. Treba se je potruditi in najti pravi, individualni pristop,” je pojasnila Dumčenkova.

Na vprašanje, kdaj so otroci dovolj stari za učenje baleta, je odvrnila, da nanj ne more odgovoriti. “Mojo sestro je oče pripeljal na umetnostno drsanje pri treh letih. Rekli so mu, da je prezgodaj. Ko jo je postavil na drsalke, je preprosto lebdela,“ je poudarila, s čimer nam je dala vedeti, da je vsak otrok unikaten.

Vir: Polona FrelihVir: Polona Frelih

Nič drugače ni po njenem mnenju z različnimi baletnimi šolami. “V baletni kulturi seveda obstajajo stvari, ki so skupne tako Moskvi kot Sankt Peterburgu, vendar je bila sanktpeterburška šola v preteklosti močnejša, kar se tiče deklet, moški plesalci pa so bili boljši v teatru Bolšoj.

Obstaja kanon Akademije Vaganova, ki se razlikuje od pravil, ki jih imajo druge šole. V Moskvi denimo pravijo, da smo bolj strogi, hladni, bolj “pravilni”, kar se tiče pozicij. Poudarjamo predvsem položaj zgornjega dela telesa – rok, glave – pa tudi položaj nog. Zdaj k nam prihajajo tudi koreografi iz tujine, zato se spoznavamo z različnimi slogi. Kljub temu ohranjamo nekakšen 'vaganovski asketizem',“ je Dumčenkova razkrila, zakaj Vaganova akademija ostaja ena najboljših in najbolj znanih baletnih šol na svetu.

Na odru sem dejansko videla Julijo!

Dumčenkova je v spominu ljubiteljev baleta ostala po vlogah nežnih, ranljivih in ženstvenih likov, ki jih je odplesala v baletnih predstavah Gissele, Trnuljčica, Bajaderka, Don Kihot, Silfida, Le Corsaire, Bahčisarajski vodnjak, Hrestač ter Romeo in Julija. Vlogo tragične junakinje so ji namenili, ko je bila stara rosnih 16 let.

“To je bilo leta 1996 in na odru je takoj pritegnila mojo pozornost. Takrat so angažirali kar Galino Uljanovo, ki je prva odplesala Julijo, da je na to zahtevno vlogo pripravljala tudi Majo. Na odru nisem videla samo balerine v vlogi Julije, pač pa sem dejansko videla Julijo!“ se ji je poklonila Angelika Gatova, ki je Dumčenkovo pripeljala v Slovenijo.

“Težko se primerjamo. Samo poglejte si, koliko je Rusov in koliko je Slovencev. Mi imamo dve državni baletni šoli – v Ljubljani in v Mariboru. Verjamem, da je potrebno narediti še veliko, da bomo izobraževali vrhunske baletne plesalce,“ je povedala Sanja Neškovič Peršin, umetniški vodja baleta v SNG Opera in balet. Na vprašanje o tem, kaj zanjo pomeni ruski balet, je kot iz topa izstrelila: “En velik navdih in občudovanje!”

Vir: Polona FrelihVir: Polona Frelih

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke