World Press Photo: Najboljše slike najboljših ruskih fotografov
Anastazija Karagodina
Valerij Meljnikov, 2017
13. februarja so razglasili zmagovalce svetovnega natečaja fotoreporterjev World Press Photo 2017. Najbolj prestižno nagrado v fotoreporterstvu so letos prejeli štirje ruski fotografi: Sergej Ponomarjev, Valerij Meljnikov, Jelena Anosova in Kristina Kormilicina. Ruski fotografi sicer redno pobirajo nagrade na tem natečaju. Poglejte si nekaj najboljših dosežkov sovjetskih in ruskih avtorjev, ki so prejeli to prestižno priznanje.
Zmagovalci leta 2017
Iraška bitka za ponovni nadzor nad mesti
Sergej Ponomarjev, New York Times
Zvestoba
Kristina Kormilicina, za Kommersant
Stran od poti
Jelena Anosova
Črni dnevi Ukrajine
Valerij Meljnikov, MIA Rossija segodnja (agencija Rusija danes)
Sergej Ponomarjev, 2016
Poročanje o evropski begunski krizi
Splošne novice, prva nagrada V Evropo je leta 2015 vstopilo več kot milijon beguncev, večina po morju preko Grčije in Italije. Številni so se želeli prebiti v Šengensko območje znotraj Evropske unije, znotraj katerega za gibanje ni potreben potni list. Balkanske države so poskušale usmerjati begunce do naslednje meje, celina pa je imela velike težave z največjo selitvijo ljudi po drugi svetovni vojni.
»Zmaga na tekmovanju ti prinaša poklicno priznanje in da spodbudo tvoji karieri. A je to le prvi korak, ki ti postavi minimalno mejo, pod katero ne smeš pasti. Tekmovanje ne pomeni vrhunca, po katerem se vse konča. Glavno je, da dobro opravljaš svoje delo. Vsakdanje malenkosti so bolj pomembne. Osebno ne spremljam tekmovanj. Če pride zmaga, je to le prijetno presenečenje.«
Sergej Ponomarjev
Vladimir Pesnja, 2016
Hokej v Vetlugi
Šport, prva nagrada
Igralci mladinske hokejske ekipe Vetluga se odpravljajo na tekmo proti klubu iz sosednje vasi Šaranga. HK Vetluga je amaterska hokejska ekipa iz malega mesteca Vetluga, okoli 230 km severno od Novgoroda. Ekipa tekmuje v regionalnih tekmovanjih. Njihov domači stadion je preprosto ledena plošča na odprtem, obdana z ograjo. V klubu trenirajo ljudje vseh starosti, od otrok do upokojencev.
»Nagrada ni močno vplivala na moje življenje. Malo več predavanj in malo več javne prepoznavnosti, a v glavnem v virtualnem svetu. Glavna sprememba pri delu je bila povečana plača. Zagotovo je vredno sodelovati v natečaju. Za uspeh se je poleg sledenja zadnjim trendom v fotoreporterstvu potrebno zavedati interpretacij fotografskih žanrov, a hkrati ostati iskren do samega sebe. Če želi fotograf nekaj povedati in ima možnost, da to jasno prikaže, ima dokaj velike možnosti za uspeh. Moramo imeti v mislih, da je vsak natečaj v bistvu igra in je rezultat v veliki meri plod naključja. Zmage so pomembne, a niso glavni – in še zdaleč ne edini – pokazatelj uspeha.«
Vsakdanje življenje, tretja nagrada Norilsk v severni Rusiji z več kot 175,300 prebivalci je drugo največje mesto onkraj Arktičnega kroga, takoj za Murmanskom. Gre za eno od 10 najbolj onesnaženih mest na svetu in dom največjega metalurško-rudarskega kompleksa na svetu. Ustanovljen je bil v 30. letih 20. stoletja kot tovarniško mesto in je do leta 1953 deloval kot sovjetski gulag, v katerem je okoli 17,000 ljudi umiralo zaradi mraza, lakote in prisilnega dela. Norilsk slovi po ekstremno ostrem podnebju, v katerem se temperature pozimi spustijo pod – 50 °C, sneg prekriva tla 250-270 dni na leto, od decembra do sredine januarja pa mesto doživlja polarno noč, med katero sonce niti enkrat ne vzide.
Danila Tkačenko, 2014
Pobeg
Uprizorjeni portreti, tretja nagrada
Serija portretov osebe, ki se je odločila pobegniti od običajne družbe in živeti samotarsko življenje v izoliranem naravnem okolju.
Sergej Ilnicki, 2013
Zlati dotik
Športno dogajanje, druga nagrada London, Združeno kraljestvo. Sabljanje na olimpijskih igrah leta 2012. Juki Ota in kolegi iz reprezentance praznujejo zmago nad Nemčijo po dvoboju v polfinalu.
Jurij Kozirjev, 2014
Lokalni šejk
Splošne novice, prva nagrada Lokalni šejk je prišel po navodila, kako organizirati gverilski boj v provinci ob začetku vojne v Iraku. Dolgi spopadi z iraško državo, ki trajajo še danes, so se začeli po invaziji na državo s strani britanskih in ameriških sil. Saddama Husseina so zajeli decembra 2014, Američani so ukinili vladajočo stranko Ba'ath in ustanovili Začasni vladajoči svet (Interim Governing Council – IGC), ki ga je previdno podprl varnostni svet Združenih narodov.
Georgij Pinhasov, 1993
Novi analitiki
Umetnost in zabava, prva nagrada
Skupina kitajskih avantgardnih umetnikov iz usmeritev, kot sta cinični realizem in politični pop, mešata ironijo in humor proti nepopustljivosti komunističnega režima. Razstave z majhno politično težo so večkrat zaprli, uporniške geste pa so pogosto tako subtilne, da jih v tujini niti ne opazijo.
Vladimir Vjatkin, 1986
Prijazne roke doktorja Nemsazdeja
Znanost in tehnologija, prva nagrada Vahtang Nemsadze, glavni kirurg-pediater v otroški bolnišnici Filatova št. 13 v Moskvi, skupaj s kolegi in pacienti.
Vladimir Čistjakov, 1984
Deset tisoč kilometrov preko Arktike
Narava, prva nagrada
10,000-kilometrska polarna odprava, v kateri so se udeleženci podali peš po sovjetskem ozemlju v arktičnem krogu.
Valerij Šustov, 1979
Gasilci
Barvna fotografija, prva nagrada Gašenje ognja na nahajališču nafte v Dagestanu. Ko se ogenj ujame na nafto, imajo gasilci dvojno nalogo, saj morajo hkrati gasiti požar in rešiti jašek. Valerij Šustov je naredil to zgodbo med pripravljanjem daljšega prispevka o naftni industriji na Kaspijskem jezeru. Zaradi nevzdržne vročine je moral delati zelo hitro in se stalno premikati.
Posamične fotografije
Vladimir Vjatkin, 1984, znanost in umetnost, častna omemba
V zgodnjih 80. letih je bil Vjatkin v družbi balerin iz akademskega glasbenega gledališča Stanislavki-Nemirovič-Dančenko v Moskvi in je tam dobil idejo o fotografski seriji V zakulisju Bolšoj teatra, ki prikazuje neglamurozno plat baleta, ki je polna krvi, pota in joka.
Jurij Kozirjev, 2009, portreti, prva nagrada
Rajiha Jihad Jassim (37) in sin Sarhan. Njen mož Gazie Swadi Tofan je bil ugrabljen novembra 2006 in ga še vedno pogrešajo. Mesece je obiskovala mestno mrtvašnico v Bagdadu in s strahom pričakovala trenutek, ko bo med mrtvimi prepoznala svojega moža. S petimi otroki in brez družinskih prihodkov si ne more več kupovati avtobusnih vozovnic do mrtvašnice, a še vedno upa na Tofanovo vrnitev.
Jurij Kozirjev, 2012, novice s terena, prva nagrada
Uporniki se 11. marca borijo za nadzor nad krajem Ras Lanuf, mestom ob libijski obali z rafinerijami nafte. Iz februarskih spopadov z vladnimi silami se je v mestu Bengazi na vzhodu države razvila vstaja proti režimu polkovnika Muammarja Gaddafija. Najmočnejša občutja proti Gaddafiju so bila najbolj prisotna ravno na vzhodu države in Bengazi je kmalu obveljal za utrdbo upornikov. Ras Lanuf je padel v roke protivladnih sil 4. marca med prvim prodorom na zahod proti prestolnici Trupoli. Po težkem bombardiranju na tleh, z morja in iz zraka so Gaddafijeve sile ponovno prevzele nadzor nad mestom 10. marca in so nadaljevale s potiskanjem uporniških sil. Za nekaj dni se je zdelo, da bodo ponovno zavzeli tudi Bengazi. Protinapad Gaddafija so zaustavila letala zveze NATO, ki so začela z bombardiranjem libijskih vojaških tarč, v skladu z resolucijo OZN 17. marca. Uporniške sile so se spet začele pomikati na zahod in so do konca meseca ponovno osvojile Ras Lanuf, čeprav so se za dokončen nadzor borili vse do konca avgusta.
Sergej Ilnicki, 2015. Splošne novice, prvo mesto
Protesti februarja 2014 so strmoglavili ukrajinskega voditelja Viktorja Janukoviča in na položaj predsednika postavili proevropskega Petra Porošenka. Seperatisti na večinoma rusko govorečem vzhodu države so zahtevali več avtonomije in večje vezi z Rusijo. Aprila so uporniki zasedli vladne stavbe in ustanovili samorazglašene ljudske republike v vzhodnih regijah Donecka in Luganska. V naslednjih tednih so izbruhnili spopadi med vladnimi in seperatističnimi silami, ki so zahtevali veliko žrtev na obeh straneh. Rusija je ob ukrajinski meji izvedla vrsto vojaških vaj, medtem ko sta NATO in Ukrajina obtoževala Rusijo oboroževanja upornikov in invazije na ukrajinsko ozemlje s svojimi vojaškimi enotami in osebjem, kar Moskva zanika.
Vladimir Semin, 1997, vsakdanje življenje, druga nagrada
Krščenje po običajih ruskega pravoslavja. Mnogi Rusi so zelo pobožni in se obračajo na pravoslavno cerkev, da jih vodi skozi življenje in jim pomaga pri spopadanju z razmerami in težkimi spremembami, ki jih je prinesel padec komunizma.
Jurij Belinski, 1978, razno, druga nagrada
Legendarni ruski klovn Mihail Rumjancev – »Karandaš« (v prevodu Svinčnik) se sprehaja s svojimi psi po Poeltnih vrtovih v Leningradu. Jurij Belinski je posnel fotografijo med Karandaševo turnejo po Leningradu leta 1978, nekaj tednov pred njegovim 75. rojstnim dnevom. Potem, ko mu ni uspelo posneti nekaj spodobnih posnetkov Karandaša v cirkuški areni (klovn je stalno poskušal postavljati omejitve glede časa in možnosti), se je Karandaš na koncu le odločil, da se pusti fotografirati med sprehodom s psi po Poletnih vrtovih.
Besedilo: Anstazija Karagodina Uredila: Olga Vlasova Naslovna fotografija: Valerij Meljnikov / MIA Rossija segodnja Viri slik: Sergej Ponomarjev, Reuters, Kristina Kormilicina/Kommerant, Valerij Meljnikov, Vladimir Pesnja, Jelena Černiševa, Danila Tkačenko, Sergej Ilnicki, Jurij Kozirjev, Georgij Pinhasov, Vladimir Vjatkib/Press Photo, Vladimir Čistjakov/Russ Press Photo, Valerij Šustov/Russ Press Photo, Vladimir Semin/Russ Press Photo, Jurij Belinski/TASS