Orhan Pamuk: Rusi imate srečo s pisatelji

24. marec 2017 Aleksandra Guzeva
Priznani turški pisatelj in nobelov nagrajenec Orhan Pamuk je zadnji dobitnik prestižne ruske literarne nagrade Jasnaja Poljana za najboljšo tujo knjigo, ki jo je dobil za ruski prevod svojega romana Čudne misli v moji glavi, letos pa je bil za priznanje nominiran tudi slovenski pisatelj Drago Jančar. Prejšnji mesec se je Pamuk ob obisku Moskve pogovarjal s svojimi ruskimi bralci.
Orhan Pamuk
Turški pisatelj Orhan Pamuk. Vir: Peter Kovaljev/TASS

Že drugo leto zapored so v okviru literarnega natečaja Jasnaja Poljana, ki ga organizirata Literarni muzej Leva Tolstoja in podjetje Samsung Electronics, podelili tudi nagrado za najboljšo tujo literaturo. Lani je priznanje dobila japonsko-ameriška avtorica Ruth Ozeki za svoje delo A Tale for the Time Being. Letos je 1 milijon rubljev (okoli 16,000 €) prejel nobelov nagrajenec Orhan Pamuk.  Novembra ni mogel obiskati slovesnosti zaradi načrtovanega predavanja na univerzi Columbia v Združenih državah Amerike, zato je prišel po priznanje februarja in se je ob priložnosti srečal z bralci. Po slovesnosti se je Pamuk pogovarjal s Fjoklo Tolstojo, pra-pra-vnukinjo velikega pisatelja.

Forum slovanskih kultur bo gostil delegacijo iz ruskega muzeja Leva Tolstoja

Tolstoj na steni

V svojem govoru ob prejemu priznanja je Pamuk dejal, da o njem »ni nikoli niti sanjal«. Dodal je, da če bi mu v mladih letih rekli, da bo stal na tem mestu, bi takrat odvrnil: »Ne delajte se norca iz mene!« Nato je pojasnil, kako je ob začetku svoje pisateljske poti izrezal in uokviril sliko Tolstoja Ilje Repina, da ga je med pisanjem veliki mož gledal z njegove stene.

Kopija portreta Leva Tolstoja Ilje Repina iz zbirke Državnega muzeja Puškina za likovno umetnost. Vir: RIA NovostiKopija portreta Leva Tolstoja Ilje Repina iz zbirke Državnega muzeja Puškina za likovno umetnost. Vir: RIA Novosti

Tolstoja je Pamuk prvič prebral pri 19 letih. Danes je zelo vesel, da je počakal do takrat. »Prej ne bi mogel razumeti njegove globine,« je pojasnil. Sedaj zna Ano Karenino skoraj na pamet in jo predava svojim slušateljem na univerzi Columbia. »Mislim, da je Ana Karenina najboljši roman vseh časov. Besi Dostojevskega pa so najboljši politični roman vseh časov, zato imate Rusi srečo.«

Zanj Tolstoj predstavlja zlati standard v literaturi: »Daje nam občutek, kakšno je življenje. Ko ga berete, uživate v podrobnostih. Všeč mi je prizor, ko Oblonski je skupaj z Levinom v restavraciji. Ta odlomek sem prebral velikokrat: bere se ga tako iskreno, zveni tako naravno in ni pretenciozen.« Turški pisatelj tudi čuti, da je Tolstoj v svoje romane vnesel najvišje vrednote. Nanj je Tolstoj močno vplival in ga naučil, »kaj je v življenju pomembno«.

Nasvet mladim pisateljem

Pamuk svojih študentov na univerzi Columbia ne uči kreativnega pisanja, saj je prepričan, da lahko nadarjeni pisatelji sami, s svojim lastnim občutkom najdejo svojo pot v umetnosti. Kljub temu pa deli nekaj skrivnosti, ki se jih je naučil med pisanjem svojih 10 romanov (trenutno dela na enajstem). Biti pisatelj zanj pomeni govoriti o sebi tako, da se ljudem zdi, da v resnici govoriš o drugih, ter da pišeš dejstva, zaradi katerih bralci verjamejo, da si osebno doživel, o čemer pišeš.

»Po svojem romanu Muzej nedolžnosti so me ljudje spraševali, ali sem se res tako močno zaljubil. Nasmehnil sem se in rekel, da pisatelj ne sme odgovoriti z 'da' ali 'ne'. Želiš povedati resnico, kako globoko si se zaljubil, a se pretvarjaš, da se je to zgodilo osebi iz tvojega romana – to je namen fikcije.«

Pamuk se navezuje tudi na legendarno prigodo, ko se je Nabokov prijavil za profesorja ruske književnosti na Harvardu. Slovanski profesor Roman Jakobson je bil proti njegovemu imenovanju in je izrekel ostro opazko: »Kaj sledi? Bomo zaposlili slone, da bodo učili zoologijo?« Od svojih študentov želi, da ga v prvi vrsti vidijo kot pisatelja in ne profesorja, zato pravi »sedaj sem slon« in razlaga iz perspektive slona.

Drago Jančar nominiran za prestižno rusko literarno priznanje Jasna Poljana

Nov zgodovinski roman

Številni njegovi romani so zgodovinski in tudi sedaj dela na zgodovinskem romanu, ki se začenja leta 1900 v Otomanskem cesarstvu. Tisti čas intenzivno študira z branjem spominov. Ob tem pa pojasni, da književnost o zgodovinskih temah ne rabi biti povsem zgodovinsko točna.

»Vsak zgodovinski roman ustvari svoje kriterije natančnosti. Poglejte denimo Tolstoja: včasih ga obtožijo, da ni bil natančen, a kaj hitro pozabimo, da je zadeve opisoval veliko zatem, ko so se zgodile. Zlasti tuji bralci pozabljajo, da je pisal zgodovinski roman in ne zgodovinske knjige ter da je od dogodkov, ki jih je opisal, minilo 50 let.«

Orhan Pamuk je 24. februarja letos prejel literarno nagrado Jasnaja Poljana. Vir: Press PhotoOrhan Pamuk je 24. februarja letos prejel literarno nagrado Jasnaja Poljana. Vir: Press Photo

Pisatelj priporoča

Po pogovoru so Pamuka mnogi bralci vprašali, kaj bere in katera dela predlaga. »Za moje pojme so največji pisatelji vseh časov Tolstoj, Dostojevski, Thomas Mann in Marcel Proust. Name so vplivali tudi Borges, Italo Calvino in Vladimir Nabokov,« jim je rekel.

Kaj bi si o Moskvi mislil Mevlut iz Čudnih misli v moji glavi?

»Hodil bi naokoli in si mislil: 'Uau, tukaj je toliko oken, lahko prodam toliko boze, toda zgradbe so tako visoke; kako naj kričim 'boza' zadosti glasno, da me bodo slišali na vrhu?' Mevlut uspešno prodaja bozo zato, ker so zgradbe v Istanbulu imele samo 2 ali 3 nadstropja.«

Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku