Nadzor zračnih valov: Ruski sistemi elektronskega vojskovanja

Pri pogojih sodobnega vojskovanja orožje na bojišču odloča o veliko rečeh, ne pa o vsem. Če je v preteklosti zmago zagotovilo hitro streljanje topov, so zdaj vojske opremljene s sistemi, ki lahko onesposobijo vsako, celo najmočnejše orožje. Na ta način sovražniku onemogočijo, da bi orožje sploh uporabil. 

Sistemi elektronskega vojskovanja po učinkovitosti niso prav nič manj vredni od orožja z neposrednim učinkom, toda drugače od topov in raket ne uničujejo sovražnikovih človeških virov in opreme, ampak njegov »živčni sistem« - sistem vodenja in nadzora.

Tak napad lahko sovražniku naenkrat odvzame vse sposobnosti za bojevanje – onesposobi elektroniko, izključi električne žice, oslepi radarje in ohromi bojna letala in ladje. Posledica vsega tega je, da so moderni oboroženi spopadi pridobili novo značilnost. Ne potekajo le na kopnem v zraku in na vodi, ampak tudi v radijskem prostoru.

Rusija je zdaj ena izmed vodilnih držav v razvoju in uporabi elektronskega orožja, čeprav je pred 20 leti na tem področju resno zaostajala za drugimi državami. Po mnenju strokovnjakov so ruski sistemi elektronskega vojskovanja, nameščeni na letalonosilkah, primerljivi z ameriškimi. Za tiste, ki jih ima ruska vojska nameščene na tleh, velja, da so najboljši na svetu.

Kibini in Krasuha

Elektronski sistem Kibini za povračilne ukrepe je nameščen na vseh ruskih vojaških letalih. Videti je tako, da je na krila letala nameščenih več paketov z elektronsko opremo. In ti paketi letalo takoj spremenijo v strašno bojno enoto.

Sistem Kibini je nameščen na vseh ruskih vojni letalih. Vir: RIA Novosti

Kibini odbije radarski signal, s katerim poskušajo letalo locirati na zemlji ali v drugem letalu, in ga popolnoma popači. Posledice tega dejanja  so za oddajnik lahko zelo hude: od popačitve signala do popolne onesposobljenosti delovanja.

Sistemov elektronskega vojskovanja, nameščenih na zemlji, je več vrst. Najzanimivejši sistem je Krasuha-4. Krasuho so začeli uporabljati leta 2012 in omogoča blokiranje vsakega radijskega signala v dosegu 320 kilometrov.

Onemogoči lahko delovanje letal AWACS, brezpilotnih zračnih plovil in celo vohunskih satelitov, prav tako pa lahko ovira skoraj vse sovražne sisteme elektronskega delovanja. Od oktobra 2015 je nameščen v ruskem letalskem oporišču Hmejmim v Siriji.

Stoletje delovanja

Ruski vojaki so sistem elektronskega vojskovanja najbrž prvič uporabili na začetku 20. stoletja. Leta 1904 so ruski radiooperaterji začeli ovirati japonske postaje, ki so usmerjale topniške napade na Port Arthur v Mandžuriji med rusko-japonsko vojno.

Pogled na Port Arthur. 1904. Vir: RIA Novosti

Temelji modernega ruskega sistema elektronskega vojskovanja so bili postavljeni med 2. svetovno vojno. Rusi so se takrat odločili, da bodo ustanovili posebno enoto, ki bo odgovorna za onesposabljanje nemških radijskih postaj. Potrebno opremo so namestili kakih 20 kilometrov pred fronto in jo uporabili za onesposabljanje in varanje nasprotnika.

Po vojni so enote zadolžene za elektronsko vojskovanje razpustili, vendar so jih čez pet let spet oživili. Korejska vojna je jasno dokazala, da so za moderno vojskovanje ključnega pomena. V Vietnamu ameriških letalskih sil niso onemogočale samo lokalne komunistične sile, pač pa tudi sovjetski radarji, ki so resno onemogočali njihovo delovanje. 

Sprememba ruskega sistema elektronskega vojskovanja v neodvisno orožje in vzpostavitev proizvodne enote se je začela šele v posovjetskem obdobju. Na začetku so jih razvijala podjetja, ki so izdelovala sisteme za protizračno obrambo, kot na primer Almaz-Antej.

Od leta 2009 je industrijska infrastruktura sistemov elektronskega vojskovanja skoncentrirana v Radijsko-elektronskem tehnološkem obratu (KRET). Njegovi uslužbenci so dobili nalogo, da do leta 2020 popolnoma prenovijo ruski sistem elektronskega vojskovanja.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.