Oživljanje Južnega toka

Reuters
Gazprom namerava izvoziti plin v južno Evropo preko evropskega plinovoda ITGI (Interconnector Turčija - Grčija - Italija ). To bi lahko pomenilo, da bo projekt Južni tok delno rehabilitiran.

Podjetja Gazprom, Edison in DEPA so 24. februarja podpisala memorandum o izgradnji plinovoda med Grčijo in Turčijo. Osnova novih načrtov je projekt ITGI Poseidon (Interconnector Turčija – Grčija – Italija ), ki je načrtovan kot del trase iz Azerbajdžana, skozi Turčijo in Italijo, vendar še ni realiziran. Prav omenjeni projekt bi sedaj lahko uporabili za izvoz ruskega plina v južno Evropo. 

Južno Evropo zanimajo nove poti za ruski plin, saj ne želi biti odvisna od tranzita čez ozemlje Ukrajine. “Sistem za prevoz plina čez Ukrajino je zelo dotrajan, ukrajinsko energetsko podjetje Naftogaz pa v njegovo modernizacijo ne vlaga potrebnih sredstev,” je ocenil Sergej Pravosudov, direktor Inštituta za nacionalno energetiko.

Severna in Srednja Evrope sta to vprašanje rešili s pomočjo projekta Severni tok 2 (plinovod iz Rusije v Nemčiju po dnu Baltskega morja), s katerim bodo plin med drugim pripeljali celo na sever Italije (preko Avstrije).

Ob tem obstaja tudi lokalna želja po zmanjševanju lokalnih tveganj. V južnih predelih Italije dobivajo plin po polinovodu iz Libije, kjer divja državljanska vojna, zato omenjena pot ni več zanesljiva. In novi pojekt  ITGI Poseidon je bil zasnovan prav zato, da reši omenjene probleme.

Za njegovo realizacijo je še posebej zainteresirana Grčija. “Grčija je zainteresirana za privabljanje investicij in razvijanje energetskega vozlišča, “ je komentiral Aleksej Grivac, namestnik direktorja Fonda nacionalne energetske varnosti.

Kako ruski plin pripeljati do Grčije?

Ruski plin bi lahko dosegel Grčijo preko Bolgarije ali Turčije. Z drugimi besedami to pomeni, da bi se lahko plinovod Poseidon nadaljeval tako v Turški tok kot Južni tok, je prepričana starejša analitičarka podjetja Vigon Consulting Marija Belova. Večina analitikov meni, da je največja verjetnost realizacija Južnega toka skozi Bolgarijo. “Omenjena varianta je veliko bolj dodelana, glavna težava pa je stališče Evropske komisije,” je ocenil Sergej Pravosudov.

Končna odločitev bo odvisna od Evropejcev samih. “Podjetji Edison in DEPA sta zainteresirani za gradnjo nove plinske infrastrukture. Zdaj je potrebno, da podjetja sama najdejo države, ki so zainteresirane za transport ruskega plina. V prvi vrsti je to Bolgarija, mogoče pa tudi Turčija, če se bo situacija seveda spremenila, “ ocenjuje Aleksej Grivac.

Pri Gazpromu vztrajajo, da so projekt pripravljeni realizirati samo v primeru, da bo zanj zeleno luč prižgala Evropska komisija. “Podpora Evropske komisije je nujno potrebna, “je prepričan Pravosudov. “Videli bomo, ali bodo grške in italijanske oblasti uradnike Evropske komisije lahko prepričale, da je realizacija omenjenega projekta ključnega pomena".

Prednostni status ITGI in pogajanja

Evropska komisija je projekt ITGI uvrstila na listo prednostnih projektov, saj je za 25 let izvzet iz Tretjega energetskega paketa EU ( ureja pristop tretjih oseb h kapacitetam plinovoda). “To pomeni, da bo lahko Gazprom koristil 100 % kapacitet plinovoda (8 milijard kubičnih metrov - op. ur.) za transport svoga plina”, pojasnjuje Sergej Pravosudov iz Inštituta za nacionalno energetiko. "V nasprotnem primeru bi morali kar 50 % kapacitet prepustiti drugim dobaviteljem".

Po drugi strani pa Aleksej Kudrin, direktor Uprave za strateške raziskave na področju energetike Analitičnega centra pri vladi Ruske federacije, smatra, da bodo olajšave prišle v poštev samo v primeru, da bo plin tekel preko Turškega toka, oziroma samo v primeru, da bo Gazprom plin prodajal na meji med Turčijo in Grčijo. “Projekt ITGI je usmerjen na diverzifikacijo plina v Evropo, kar je treba doseči s tranzitom preko Turčije. Olajšave so vezane prav na omenjeni projekt, “ opozarja strokovnjak. “Če se bodo začeli pogovori o tranzitu ruskega plina preko Bolgarije , ne pa preko Turčije, potem bo to povsem drug projekt, ki ga bo želela Evropska komisija zagotovo ponovno preučiti, “ je svoj razmislek zaključil Kudrin.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke