Sin oligarha Romana Abramoviča goji kumare. Zakaj?

Zaradi ruskega embarga na uvoz hrane iz Evropske unije in vojno sankcij med Moskvo in Zahodom, za katero nič ne kaže, da se bo kmalu končala, se v ruskem kmetijskem sektorju dogajajo nekatere potencialno zelo pomembne spremembe. Družine in otroci iz številnih najbogatejših in najbolj vplivnih ruskih družin so postali kmetovalci. 

Sin oligarha Romana Abramoviča (neto vrednost 7,6 milijard dolarjev, kar ga na lestvici Forbesa uvršča na 13. mesto najbogatejših Rusov) Arkadij, ki je star komaj 22 let, se je odločil, da bo v regiji Belgorod na meji z Ukrajino (750 kilomterov južno od Moskve ) gojil paradižnike in kumare. Konec lanskega leta je odprl podjetje Greenhouse, ki se ukvarja z gojenjem zelenjave.

Znesek naložbe in obseg projekta zaenkrat ostajajo skrivnost. Ne gre za prvi tovrsten posel Abramoviča mlajšega. Že pred tem so oblasti v Rostovski regiji  (tisoč kilometrov južno od Moskve) razkrile, da namerava Arkadij Abramovič pri njih zgraditi 200 hektarjev rastlinjakov.

Naložba naj bi znašala od 200-250 milijonov rubljev (3-4 milijone dolarjev) na hektar, ocenjuje strokovnjak Vladislav Glinberg, glavni lastnik podjetja City-Capital, ki se ukvarja z raslinjaki. To pomeni, da bi skupna naložba znašala od 40-50 milijonov rubljev (600-770 milijonov dolarjev).

Pogajanja z investitorjem še potekajo, je vir pri administraciji Rostovske regije povedal za tiskovno agencijo RBK. “Projekt ni padel v vodo, vendar nismo podpisali še nobenega pisma o nameri,” je bil jasen.

Zelenjava na krožniku tožilčevega sina

Najmlajši sin ruskega generalnega državnega tožilca Jurija Čajke se je prav tako odločil, da bo investiral v kmetijsko panogo. Marca 2016 je ustanovil podjetje Agro-Region, ki je specializirana za gojenje zelenjave.

Igor Čajka. Vir: Kommersant

Sodeč po opisu podjetja v enotnem državnem registru poslovnih subjektov,  28-letni Igor Čajka ne namerava zgolj gojiti paradižnikov, pač pa cilja na pravi zelenjavni imperij, ki bo zelenjavo tudi distribuiral in procesiral na debelo.

Preobrazba kmetijskega ministra v živinorejca

Družina ruskega kmetijskega ministra Aleksandra Tkačeva prav tako začenja nov posel, poroča poslovni dnevnik RBK. V družinski lasti že imajo podjetje Agroholding, ki namerava v Rostovski regiji zgraditi 1.9 milijarde rubljev (29,2 milijona dolarjev) vredno mlečno farmo s 2.800-glavo čredo.

Minister za kmetijstvo Aleksander Tkačev. Vir: Mihail Mecel / TASS

Še letos nameravajo začeti gradnjo kmetije za 1,200 glav živine, v naslednjih petih letih pa naj bi njihovo število več kot podvojili. “Gre za največji projekt mlečne farme v regiji, “ je namestnik guvernerja Rostovske regije Vjačeslav Vasilenko povedal na aprilskem srečanju z novinarji. 

Leta 2015 je bil Agroholding uvrščen na seznam, ki ga je izdelalo svetovalno podjetje BEFL, na njem pa je deset največjih lastnikov kmetijskih površin. Po njihovi oceni je Agroholding lastnik 456,000 hektarov zemlje.    

Tobačni tajkun se je osredotočil na jabolka

Ustanovitelj podjetja za distribucijo tobaka Megapolis Sergej Kacijev (neto vrednost 950 milijonov dolarjev, kar na Forbesovi lestvici najbogatejših Rusov zadostuje za 83. mesto) se je odločil, da se bo preizkusil še v gojenju jabolk. V začetku letošnjega leta je kupil stoodstotni delež podjetja Kazači Kutor v Severni Osetiji (Severnokavkaška republika, kakih 1500 kilometrov od Moskve).

Podjetje namerava posaditi ogromen sadovnjak z jablanami, ki se bo razprostiral na kar 600 hektarjih, poroča ruski poslovni dnevnik Vedomosti.

“Projekt, ki ga bodo izvajali v obdobju treh let, vključuje uporabo super intenzivnih tehnologi, zaščito pred točo, kapljično namakanje itd., “ je za Vedomosti pojasnil Alan Makijev iz Severnoosetinskega ministrstva za kmetijstvo. 

Dodal je, da je investitor v projekt vložil lastna sredstva, prva jabolka pa naj bi obirali že to jesen. Upravni direktor kmetijskega podjetja Steppe Konstantin Averin ocenjuje, da je takšna naložba vredna 4,2 milijarde rubljev (64.4 milijone dolarjev).

Članek je nastal na podlagi gradiva poslovnih dnevnikov RBK in Vedomosti.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.