Evropska komisija je dokončno uvedla protidampinške carine na hladno valjane ploščate jeklene izdelke iz Rusije. Na sliki: delavec vstopa v hladno valjarno jeklarne v Južnem Uralu.
ReutersEvropska komisija je dokončno uvedla protidampinške carine na hladno valjane ploščate jeklene izdelke iz Rusije in Kitajske, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v strojnem inženiringu, smo 4. avgusta lahko prebrali v Uradnem listu Evropske unije.
Poteza je vplivala na velike ruske proizvajalce jekla. Za Magnitorski metalurški kombinat (MMK) carina znaša 18,7 odstotka, za Sevestral 34 odstotkov, za Novolipecki metalurški kombinat (NLMK) pa 36,1 odstotka. Tarife so uvedli za nazaj in veljajo za ves uvoz jekla za pet let od decembra 2015.
Ruske družbe imajo tarife za zaščitne in si bodo prizadevale za njihovo odpravo. »NLMK so dampinga, ki sploh ne obstaja, obtožili na osnovi lažnih zaključkov. Carine bomo spodbijali na Sodišču EU in tudi znotraj STO,« je za RBTH povedal Sergej Babičenko, ki je v družbi vodja oddelka za stike z javnostjo. Kot je izjavil tiskovni predstavnik družbe MMK Dmitrij Kučmanov, se bodo tudi oni pritožili proti carinam.
»Rusija in Kitajska zagotovo lahko sprožita spor pri Svetovni trgovinski organizaciji proti ukrepu Evropske unije, če menita, da EU v svoji protidampinški preiskavi ni upošteval pravil STO,« je povedal RBTH-jev trgovinski vir iz Ženeve.
Že prej je generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije Roberto Azevêdo 25. julija v poročilu izrazil skrb zaradi splošnega povečanja novih ukrepov, ki omejujejo trgovanje in pomembno vplivajo na prihodnost svetovnega gospodarstva. Azevêdo poziva članice STO, da se uprejo protekcionizmu in »zopet zaženejo trgovino«.
Iz poročila je mogoče razbrati, da so članice STO med sredino oktobra 2015 in sredino maja 2016 uvedle po 22 novih omejevalnih ukrepov na mesec, kar predstavlja izrazito povečanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem, ko so v povprečju zabeležili 15 ukrepov na mesec, ter največje mesečno povprečje po letu 2011.
Protidampinški postopek proti ruskim in kitajskim kovinarskim podjetjem se je začel maja 2015. Sprožila ga je pritožba Evropske jeklarske zveze EUROFER, ki je obtožila ruska in kitajska podjetja, da namenoma znižujejo cene hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. Po navedbah EUROFER-a so znižane cene močno vplivale na finančno stanje evropskih proizvajalcev jekla.
Po podatkih Eurostata se je delež ruskih podjetij na trgih Evropske unije med leti 2011 in 2014 skoraj podvojil, saj je narasel s 5,9 na 10,1 odstotka, količina dobavljenega jekla se je dvignila za 50 odstotkov, s 466000 na 724700 ton, medtem ko se je povprečna cena znižala za 21 odstotkov (s 630 EUR na 499 EUR na tono).
Ruski akterji vztrajajo, da je ukrep nastal zaradi nepravilnosti v poročilu in da ta ni v skladu z mednarodno zakonodajo. »Evropska komisija je pri pristranski preiskavi naredila številne kršitve. Izčrpne podatke, ki smo jih posredovali v času inšpekcij, so popolnoma ignorirali in jih nadomeščali z informacijami o izdelkih drugih podjetij ali z izmišljenimi izračuni,« je za RBTH povedal Sergej Babičenko.
Carine bodo negativno vplivale na profitne mere za rusko hladno valjano jeklo, kar bo najbolj prizadelo velike izvoznike v EU. Analitik v investicijski družbi Leon MFO Artjom Kalinin izpostavlja, da je pri prodaji v družbah NLMK in Sevestral delež izvoza večji od 30 odstotkov, kar vključuje tudi izvoz v Evropsko unijo.
Trenutno carine zadevajo samo izdelke iz hladno valjanega ploščatega jekla. Vendar so evropske oblasti na začetku julija 2016 že razglasile začetek protidampinškega postopka proti vroče valjanemu jeklu iz Rusije, Brazilije, Irana, Srbije in Ukrajine.
»ZDA že eno leto aktivno in agresivno uvajajo carine proti kitajskim proizvajalcem. Evropske oblasti temu sledijo in se lahko enako odzovejo, po možnosti pa lahko carine razširijo tudi na druge vrste izdelkov,« je opozoril Kalinin.
Toda kot izpostavlja Dmitrij Baranov, vodilni strokovnjak v investicijski družbi Finam Management, bodo lahko ruski jeklarji preboleli izgube zaradi carin EU s preusmeritvijo pozornosti na druge trge.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
