Končno zelena luč za ruski plinovod Turški tok

Delavec med kontrolo v turškem pristanišču Cejhan ob Sredozemskem morju, ki ga upravlja turško državno podjetje BOTAS. Vir: Reuters

Delavec med kontrolo v turškem pristanišču Cejhan ob Sredozemskem morju, ki ga upravlja turško državno podjetje BOTAS. Vir: Reuters

Ruski plinski velikan Gazprom je podpisal dogovor s Turčijo o izvedbi projekta plinovoda Turški tok. S tem bi se lahko spremenila trasa, po kateri teče ruski plin. Ta sedaj poteka skozi Ukrajino, Moldavijo, Romunijo in Balkan.

Turška družba Botas je pristala na predlog, da sodeluje z rusko družbo Gazprom pri izgradnji plinovoda Turški tok, ki bo potekal od Rusije do Turčije po dnu Črnega morja. V zameno bo Turčija dobila popust na plin.

Dogovor sta 10. oktobra podpisala ministra za energetiko Rusije in Turčije, Aleksander Novak in Berat Albayrak, je poročal ruski poslovni časopis Kommersant.

Sodeč po dokumentu je bila kapaciteta plinovoda zmanjšana za polovico in bo obsegala dva kraka s skupno kapaciteto 32 milijard kubičnih metrov plina. Ob tem v dogovor niso vključili višine popusta za turške kupce.

Ruske oblasti so prvotno želele zgraditi plinovod Južni tok, ki bi potekal od Rusije po dnu Črnega morja in preko Bolgarije do srednje Evrope. Ta projekt je naletel na odpor Evropske komisije. V skladu s Tretjim energetskim paketom v Evropski uniji ista stranka ne more hkrati biti tako lastnik omrežja kot dobavitelj plina.

Zaradi tega je ruski predsednik Vladimir Putin decembra 2014 razglasil preusmeritev plinovoda proti Turčiji in zagon projekta Turški tok. Projekt je bil konec leta 2015 zamrznjen po incidentu, ko so turške zračne sile sestrelile rusko vojaško letalo ob meji s Sirijo.

Bistvo dogovora

Novi sporazum določa, da bo prvi krak dovajal plin na turški trg, drugi pa na evropski trg, je pojasnil Jurij Borovski, docent na Moskovskem državnem inštitutu za mednarodne odnose.

Po mnenju Borovskega je to kompromis in srednja pot, ki lahko ustreza vsem. »Za Rusijo je ta projekt ugoden, ker ji omogoča, da poveča dobavo plina, ne samo v Turčijo, ampak tudi v Evropsko unijo,« je pojasnil.

Gazprom načrtuje, da bo prvi krak nadomestil dobavo plina, ki trenutno v Turčijo poteka iz Bolgarije preko Transbalkanskega plinovoda, ki poteka preko Ukrajine, Bolgarije, Romunije in Balkana.

Če bodo projekt izvedli v polnem obsegu, bo to pomenilo velikansko zamenjavo za tranzit čez Ukrajino, je povedal Ivan Kapitonov, docent na Ruski predsedniški akademiji za nacionalno gospodarstvo in državno upravo. V tem primeru bo ukrajinski transportni sistem izgubil 14 do 15 milijard kubičnih metrov plina na leto, kolikor ga trenutno letno transportirajo do Turčije čez Ukrajino.

»Zaenkrat se bosta strani osredotočili na prvo fazo – izgradnjo prvega kraka s kapaciteto 16 milijard kubičnih metrov,« je dejal Georgij Vaščenko, vodja za operacije na ruskem borznem trgu v investicijski družbi Freedom Finance v Moskvi. Po mnenju Vaščenka je druga faza projekta še vedno pod vprašanjem in bo za njegovo izvedbo potrebno sprejeti ločen sporazum.

Kakšen je potencial projekta?

»Sam projekt Turški tok bi lahko razdelili na dva popolnoma različna projekta,« meni makroekonomski svetovalec Sergej Hestanov, ki je svetovalec direktorja v finančnem podjetju Otkritie Brokerage. »Prvi želi zadovoljiti potrebe po plinu v zahodnem delu Turčije, ki zdaj prejema plin po zelo zapleteni poti iz Ukrajine.«

Po njegovem prepričanju bodo drugi kraki usmerjeni na podaljševanje dobave ruskega zemeljskega plina v zahodno Evropo. Toda Turčije razvoj tega dela projekta ne zanima. Če bodo zgradili en krak, bo to Turčiji koristilo, pravi Hestanov.

Po mnenju Kapitonova bo Rusija po izvedbi projekta »okrepila raznovrstnost njenih poti za transport plina in povečala svojo energetsko varnost«, a je ob tem dodal, da je še vedno odprto vprašanje povrnitve stroškov.

Veliko več obeta projekt razširitve plinovoda Severni tok pod Baltskim morjem do Nemčije, je dejal. V tem projektu pričakujejo izgradnjo plinovoda z letno kapaciteto 55 milijonov kubičnih metrov. Vendar projekt zaenkrat še ni prejel podpore Evropske komisije.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke