Pod vprašajem tako realizacija TPP kot TTIP

Ruski predsednik Vladimir Putin, kitajski predsednik Ši Džinping, predsednik Peruja Pedro Pablo Kuczynski in singapurski premier Lee Hsien Loong ( L-D) na skupinskem slikanju zasedanja APEC. Mihail Mecel/TASS

Ruski predsednik Vladimir Putin, kitajski predsednik Ši Džinping, predsednik Peruja Pedro Pablo Kuczynski in singapurski premier Lee Hsien Loong ( L-D) na skupinskem slikanju zasedanja APEC. Mihail Mecel/TASS

Morebiten preklic ratifikacije prostotrgovinskega sporazuma TPP s strani ZDA bi lahko povečal vpliv Rusije v regiji, pravijo strokovnjaki. Pri integraciji azijsko-tihooceanskega območja bi lahko pomembno partnerico predstavljala Kitajska.

Ustanovitev prostotrgovinskega območja znotraj Organizacije za gospodarsko sodelovanje azijsko-tihooceanskih držav (APEC) je glavni instrument integracije v regiji, so zapisali v zaključnem komunikeju srečanja vodij APEC, ki je potekalo v Peruju. Pri tem dokument opozarja, da bo »različna stopnja razvoja in liberalizacije v okviru že obstoječih dogovorov ovirala ustanovitev enotne cone«. Med realnimi rezultati vrha APEC strokovnjaki izpostavljajo dogovor med Rusijo in Kitajsko o skupnem podpiranju svobodne trgovine v azijsko-tihooceanski regiji, o čemer je poročalo ministrstvo za zunanje zadeve Kitajske. Še več, pobudnicam se nameravata pridružiti tudi Peru in Čile. V razmerah, ko je izvoljeni predsednik ZDA Donald Trump obljubil preklic ratifikacije ameriškega integracijskega projekta – Transpacifiškega partnerstva (TPP) – se vloga Rusije in Kitajske v regiji povečuje.

Po podatkih ruskega časopisa Kommersant bi lahko nov dogovor razvili že leta 2017. Pogajanja potekajo v zaprtem režimu in trenutno ni jasno, kakšna bo vsebina sporazuma. Po besedah strokovnjakov bi lahko bile zahteve nižje kot v primeru projekta TPP. »Glavni rezultat vrha APEC v Peruju od 18. do 20. novembra je bila preučitev integracijskih procesov na ozemlju Evrazije, med drugim na pobudo Rusije in Kitajske,« razlaga finančni analitik skupine podjetij Finam Timur Nigmatulin.

Prihodnost tihooceanskega sporazuma TTP

»Sama ideja o TTP je bila sprožena kot svojevrstni analog Svetovni trgovinski organizaciji z ožjo sestavo držav članic,« pojasnjuje makroekonomski svetovalec direktorja podjetja Otkritie broker Sergej Hestanov. Po njegovih besedah so pobudniki predvidevali, da bodo v ta trgovinski blok vstopile države, ki so maksimalno lojalne ZDA, s čimer bi lahko znotraj blokov vzpostavili najbolj prost carinski režim. Ta ideja je vzbudila nelagodje tako v EU kot na Kitajskem. Prihod Trumpa je pod vprašaj postavil realizacijo tako Transpacifiškega (TPP) kot Transatlantskega prostotrgovskega sporazuma (TTIP), meni Hestanov.

»S prihodom novega predsednika so perspektive za ratifikacijo TPP očitno obupne. Če se bo ohranilo njegovo stališče in bo nasprotoval ustanovitvi tega trgovinskega partnerstva, potem ne more biti ratifikacije,« pravi predstojnik katedre za mednarodno poslovanje na Ruski predsedniški akademiji za narodno gospodarstvo in javno upravo Vladimir Salamatov. Če si bodo druge države članice TPP želele ohraniti sporazum, bo vloga vodje ostala prazna. »V tem sporazumu je cela vrsta delov, ki so komajda sprejemljivi za Kitajsko, na primer zaščita intelektualne lastnine in trajnost,« razlaga strokovnjak. Salamatov pojasnjuje, da je Kitajska ves čas razvijala svoje lastno združenje – Vsestransko regionalno gospodarsko partnerstvo, ki vključuje Avstralijo, Indijo, Kitajsko, Novo Zelandijo, Korejo in Japonsko.

Kakšno vlogo ima tukaj Rusija

Sodelovanje z Rusijo bi lahko dalo nov zagon Kitajski pri njenem lastnem projektu za integracijo v azijsko-tihooceanski regiji. Kot je na tiskovni konferenci ob koncu vrha APEC v Peruju povedal ruski predsednik Vladimir Putin, se po svetu ne sme ustanavljati zaprtih trgovinskih združenj, ker to ne bo koristilo svetovni trgovini in gospodarstvu. Po njegovih besedah si ruske oblasti želijo, da bi združili Evrazijsko gospodarsko unijo in načrte LR Kitajske, ki želi vzpostaviti gospodarski pas po Svileni poti, poroča RIA Novosti. Ruske oblasti predlagajo alternativni načrt za gospodarsko integracijo.

»Na Peterburškem mednarodnem gospodarskem forumu junija 2016 je Vladimir Putin razglasil, da je Rusija pripravljena na začetek razprave o širokem trgovskem in gospodarskem partnerstvu na evrazijski celini, prvi korak pa je proces pogajanj med Kitajsko in največjim integracijskim združenjem na območju nekdanje Sovjetske zveze – Evrazijsko gospodarsko unijo, ki jo seda sestavljajo Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija in Kirgizija,« je povedal Vladimir Salamatov. V začetku novembra sta se v Sankt Peterburgu srečala predsednika vlade Kitajske in Rusije, ki sta razglasila začetek dela na ustanavljanju prostotrgovinske cone. Hestanov je prepričan, da bodo rezultati vrha APEC in preklic ratifikacije TPP v ZDA pripomogli k večji vlogi Rusije v državah azijsko-tihooceanske regije. »Pogovori med Rusijo in Kitajsko v okviru APEC omogočajo, da državi tesneje koordinirata načrte velikih ruskih in kitajskih podjetij v okviru projektov dolgoročnega sodelovanja,« je še dodal sogovornik.       

                                                                             

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke