Davos letos v pričakovanju »Trumponomije«

Reuters
Različni mediji so poročali, da je ruska delegacija prišla na Svetovni gospodarski forum, da bi ustvarila plodna tla za tuje naložbe, še posebej zaradi pričakovanj glede ukinitve sankcij. RBTH razkriva, o čem so se pogovarjali v »Ruski hiši«.

Na glavnem gospodarskem forumu na svetu, ki je potekal od 17. do 20. januarja v švicarskem letovišču Davos, je imela ruska delegacija letos veliko bolj ambiciozne načrte kot lani. Čeprav je bilo letos med udeleženci manj ruskih poslovnežev kot lani, pa se je zelo podrobno predstavil gospodarski blok vlade in državnih podjetij.

Na čelu delegacije je bil prvi namestnik premierja Igor Šuvalov. Na forum so prišli tudi namestnica premierja Olga Golodec, gospodarski minister Maksim Oreškin, predsednik Republike Tatarstan Rustam Minnihanov, šef banke VEB (Banka za razvoj in gospodarske dejavnosti s tujimi državami) Sergej Gorkov, šef Ruskega sklada za neposredne naložbe Kiril Dmitrijev, šefa dveh največjih bank – Sberbanka in VTB (Banka za trgovino s tujimi državami) – German Gref in Andrej Kostin, šef tehnološke družbe Rosnano Anatolij Čubajs. Poslovni pogovori s partnerji iz drugih držav in podjetji, ki bi želela investirati v Rusiji, so potekali v prostorih »Ruske hiše«.

»Ruska hiša« je pokala po šivih

Prvi dan foruma so se vodje tehnološkega sektorja med poslovnim zajtrkom pogovorili o sodelovanju velikih podjetij pri tehnoloških spremembah in razvoju digitalnega gospodarstva, nato pa je potekala seja z naslovom Rusija – ZDA: dialog po volitvah, ki je bila najbolj obiskan dogodek  od vseh, ki so jih organizirali v »Ruski hiši«.

»V zvezi z novo administracijo ZDA in ameriško politiko ni prisoten optimizem, kvečjemu pričakovanje dialoga, ki ga prej ni bilo. Zato moramo vzpostavljati sodelovanje in se ne samo skupaj boriti proti zunanjim nevarnostim, vključno s terorizmom, ampak tudi graditi gospodarske mostove in omogočiti možnost podjetjem iz obeh držav, da najdejo skupne interese,« je izjavil šef Ruskega sklada za neposredne naložbe Kiril Dmitrijev.

Minister za gospodarstvo Maksim Oreškin se je v tem času srečal s člani Posvetovalnega sveta za mednarodne investicije, ki združuje vodje iz ruskih in mednarodnih podjetij, pa tudi generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, s katero je razpravljal o načrtih za povečanje rasti ruskega gospodarstva.

V petek je potekalo predavanje z naslovom Vloga Rusije v sodobnem svetu, ki je sicer v Davosu že tradicija, a je bilo tokrat za udeležence foruma še veliko bolj zanimiva. Na njem je nastopil Igor Šuvalov, ki je poskušal prepričati investitorje, da bo trenutna politika za uravnoteženje proračuna stabilna, poleg tega pa je sporočil, da Rusija pripravlja načrt za znižanje dolgoročne nestanovitnosti rublja. »Videli smo resno zanimanje za aktivno sodelovanje,« je ob koncu foruma izjavil Igor Šuvalov, ki je priznal, da je pričakoval bolj skromno zanimanje, pa se je potem izkazalo, da je bilo v resnici ogromno.

V pričakovanju »Trumponomije«

Razprava o svetovnih zadevah na forumu je praktično pri skoraj vsakem vprašanju, pa naj bo to gospodarska rast ali pa napovedi za trg električnih avtomobilov, pripeljala do politike nove administracije Donalda Trumpa. Največ skrbi je vzbujalo morebitno uvajanje protekcionističnih ukrepov v trgovini, saj je Trump v preteklosti večkrat obljubil, da bo ponovno preučil pogoje trgovinskih dogovorov s Kitajsko in kaznoval to državo zaradi manipulacij z valuto.

Šef Svetovne trgovinske organizacije Roberto Azevêdo pa je hitel z opozorili, da lahko krizo spodbudi že samo govorjenje o »trgovinskih vojnah«. Po njegovih besedah bo to privedlo zgolj do upadanja aktivnosti, ne pa do ustvarjanja novih delovnih mest, saj enostransko poviševanje tarif sproži domino učinek. V 30. letih 20. stoletja se je zaradi takšnih ukrepov obseg trgovine skrčil za dve tretjini.

Mimogrede, glavni zagovornik globalizacije je bil na forumu predsednik Ljudske republike Kitajske Ši Džinping, ki je prvič obiskal Davos in pozval investitorje, da vlagajo v nove gospodarske sektorje, ki so bili na Kitajskem prej za tujce zaprti. »Moramo ostati pri svobodni trgovini in prostem pretoku kapitala ter reči 'ne' protekcionizmu. Protekcionizem je enako, kot bi se zaprli v temno sobo. Ta te sicer zaščiti pred dežjem in vetrom, vendar pa v njej ni svetlobe in ni svežega zraka. Enako ne bo nihče zmagal zaradi trgovinskih vojn,« je pojasnil svoje stališče kitajski voditelj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke