Ruska delegacija navdušena nad štajersko prestolnico

— Vtisi so odlični. Videli smo, kako živijo v Sloveniji in kako delujejo posli. Ocenili smo možnosti za nadaljnjo komunikacijo in podpisovanje različnih pogodb.

— Srečali smo se z ruskim veleposlanikom v Sloveniji (Doku Zavgajev, op. prev.) in  izmenjali želje. Naša delovna skupina je nadaljevala z delom. Na Gospodarski zbornici Slovenije smo naše dejavnosti predstavili po panogah. Z odličnim ilustrativnim gradivom so dobro predstavili investicijske možnosti v Orlovski pokrajini. Slovenska stran je izrazila interes za sodelovanje. Ogledali smo si tudi Ljubljano. Zatem je Orjol podpisal sporazume z Mariborom na področju kulturnih, športnih in gospodarskih vezi. Maribor je zelo lepo mesto z 120.000 prebivalci. Ima soliden proračun in višino dohodka na prebivalca. Potekal je tudi poslovni forum.

Kaj so vam pokazali v Mariboru?

Maribor je prekrasno mesto z ugodnim industrijskim potencialom: farmakologija, avtomobilski deli, prehrambeni izdelki. Imajo precej blaga, ki bi lahko bilo zanimivo tudi za nas. Ogledali smo si farmakologijo, predelavo, živinorejo, genetiko in semenarno. Tudi mi lahko kaj ponudimo Sloveniji. Imamo odličen potencial.

V Sloveniji se mudi delegacija Orlovske pokrajine

Pri katerih gospodarskih vprašanjih so slovenske izkušnje zanimive za ruska mesta?

— Z županom Maribora sva se pogovarjala o čiščenju mesta, gradnji, prometu. Dobili smo izčrpne informacije o vseh dejavnostih, ki nas zanimajo in bi jih lahko implementirali pri nas.  Te dejavnosti niso odvisne od klime, ampak od organizacije dela. Vsi procesi, ki sem jih videl, so me presenetili.

— Čistoča mesta ni povezana zgolj s financiranjem. Zanimivo je bilo videti tehnološki proces: ločujejo biološke odpadke in iz njih delajo kompost, druge odpadke namenijo predelavi. Prebivalci morajo vedeti, da bomo sčasoma tudi mi prešli na ločevanje odpadkov Tega se ne da uvesti v pol leta, prebivalce je potrebno vsaj 5 let prepričevati, kako pomembno je ločevanje odpadkov.

— Mariborski čistilci imajo posebne uniforme, vozičke in orodje. Vsak dela na svojem območju. Na glavnih ulicah mesta so veliki smetnjaki, ki se praznijo po potrebi. Poleg tega obstajajo še manjši smetnjaki, ki jih lahko postavi kdorkoli.

— Maribor gradi sodoben center za obdelavo odpadkov v vrednosti 300 milijonov evrov. Evropska unija jim je ponudila svojo tehnologijo in financiranje, vendar ponudb niso sprejeli. V mestu so ocenili, da bo ostala velika količina odpadkov, ki jih bo potrebno reciklirati. Izbrali so svoj projekt, s katerim bo mogoče predelati do 95% vseh ostankov in je sodoben ter  praktičen.

Kako je v Mariboru organiziran javni prevoz?

— Velik vtis je name pustilo dejstvo, da imajo zgolj mestne avtobuse. Zasebni so samo taksi prevozniki. Mestno prevozniško podjetje v takšnih pogojih samostojno služi denar in ne potrebuje subvencij iz proračuna. Imajo sodobne postaje z informativnimi elektronskimi tablami. Tramvajev in trolejbusov ni, zato so lahko razširili pločnike in uredili kolesarske steze. Kolesarjev je zelo veliko, ostal sem brez besed.

So na ostalih področjih mestnega gospodarstva podjetja občinska ali zasebna?

— V teoriji delujejo takšni sistemi, kot pri nas – slovenski Zelenstroj, Specavtobaza, PATP (imena označujejo lokalna podjetja, ki v Orjolu skrbijo za zelene površine, čistočo oziroma potniški promet, op. prev.). Seveda lahko govorimo o višini proračunskih sredstev, a je treba dodati, da je tudi organizacija na visoki ravni.

Omenili ste industrijska podjetja. Se nahajajo znotraj mesta ali izven njega?

—  Industrija je prisotna znotraj mesta in na obrobju. Pivovarne in mlini v centru nikogar ne motijo. Spraševal sem o pritožbah prebivalcev glede hrupa in podobnega, vendar tega ni. Nedaleč stran, kjer smo bivali, se nahaja tovarna Heineken. Ogromna zgradba s petimi nadstropji in zaprtim območjem, vendar ni bilo ne hrupa, ne vonja.

Industrija pomeni tudi tovornjake. Kako rešujejo težave z velikimi tovori? Kakšni so prevozni pogoji na splošno?

— V mestu ni veliko tovornjakov. Pravzaprav nisem opazil niti dragih avtomobilov poslovnega razreda. Prevladujejo manjši varčni avtomobili. V Mariboru je veliko električnih avtomobilov in polnilnih postaj. V mestu so skoraj povsod plačljiva parkirišča, le ob sobotah po 14. uri in ob nedeljah je parkiranje brezplačno. Parkiranje stane od 50 do 70 centov na uro, plačilo pa je možno preko terminalov, kar ne predstavlja nobenih težav.

So ceste v dobrem stanju?

—  Ceste so dobre. Pomagajo tudi naravno-podnebne razmere in izjemna kvaliteta dela. Lahko bi iskal dlako v jajcu, ampak se ne spodobi. Na trgih so ploščice, pločniki so asfaltirani. Tudi pri zasebnikih ni bilo opazit razpuščenih kokoši in smeti. Vse je čisto in natančno. Skoraj pedantno, bi rekel.

Je možno, da se pri naročilih preko državnih pogodb nahajajo kakšne skrivnosti? Zakaj se asfalt lahko obdrži?

—  Nobenih skrivnosti ni, le ta, da je potrebno dobro opraviti svoje delo.

Kaj mora Orjol prevzeti od slovenskega Maribora?

—  Potrebno je konceptualno razumeti, da moramo uvesti program razvoja mesta in se držati poti. Sprejeti moramo odločitve glede kvalitete mestnega okolja: čiščenja, zbiranja odpadkov, predelave. S tem se moramo začeti ukvarjati takoj. Za realizacijo je potrebno veliko časa. Ena stvar je zgraditi center za predelavo odpadkov, druga stvar pa je ozaveščanje javnosti. Ukvarjati se moramo s prevozom in se konec koncev odločiti – če se ne splača, ga ne moremo financirati v neskončnost. Urediti moramo kolesarske steze in območja za pešce. Svoje mesto moramo narediti lepo ne samo z besedami, ampak se moramo tega lotiti tudi z izdelanim načrtom.

S čim lahko Orjol koristi Mariboru? Z izmenjavo izkušenj, tehnologije, trgovskih vezi?

— Izmenjava izkušenj je teoretična. Najbolj jih zanimajo naši proizvodi: gojenje rastlin, orodjarstvo, črpalke, rastlinsko olje. Rusija precej izvaža v evropske države, še posebej biogorivo.

— Analizirali bomo naš obisk in izpeljali zaključke. Menim, da bomo v bližnji prihodnosti začeli delati po začrtanih smernicah in razmislili tudi o dodatnih pogodbah, ki bodo pozitivno vplivale na Orlovsko pokrajino.

Prispevek je bil prvotno objavljen v ruščini na spletnem portalu RIA57.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.