Srbski predsednik Tomislav Nikolić je povedal bivšemu ameriškemu predsedniku Joeu Badenu, da Srbija ne bo uvajala sankcij proti Rusiji, četudi bi to zahtevala skupna politika Evropske unije. Ob tem se je Srbija celo pripravljena odpovedati vključevanju v evropske integracije, v kolikor bi to poslabšalo odnose z Rusijo, poroča analitični portal Rubaltic.ru.
»Ne moremo uvesti sankcij proti Rusiji, če to predpostavlja prilagajanje srbske zunanje politike EU. Povezani smo z Rusijo in povezani smo z ZDA, v obeh živi številčna srbska skupnost,« Nikolića citirajo pri službi za stike z javnostjo srbskega predsednika. Ob tem je dodal, da Srbija (še naprej) stremi k vstopu v Evropsko unijo.
Medtem so iz Washingtona odgovorili, da ZDA ne zahtevajo, da bi se Srbija morala odločati med vstopom v Evropsko unijo in prijateljstvom z Rusijo.
Pri Rubaltic.ru pojasnjujejo, da izjava ni nova, saj je srbska ambasadorka v OZN Ana Ilić zavračanje sankcij proti Rusiji izrazila že marca, možnost odpovedovanja EU v korist prijateljstva z Rusijo pa je aprila omenil zunanji minister Ivicia Dačić na srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom.
Prav tako avtor prispevka pojasnjuje, da Srbija že dlje časa izvaja unikatno politiko ravnotežja med Brusljem in Moskvo, ki se Srbiji dobro obrestuje. Srbski diplomati so se marca 2014 vzdržali glasovanja o nelegitimnosti ruske priključitve Krima, nato Srbija kljub zahtevam Evropske komisije ni želela izstopiti iz projekta plinovoda Južni tok, poleg tega pa še zavrača sankcije proti Rusiji.
Vezi med državama so namreč zelo močne. Rusija je tretji največji gospodarski partner Srbije, takoj za Nemčijo in Italijo. Leta 2012 je poslovanje z Rusijo predstavljalo 9,7% srbske zunanje trgovine, Rusija pa je celo največji uvoznik v Srbijo (10,93%), medtem ko je po izvozu iz Srbije na petem mestu. Prav tako Rusija kreditira modernizacijo in širitev srbskih železnic, hidroelektrarne Đerdap in Naftne industrije Srbije, v kateri ima Gazprom večinski delež. Za povrh Srbija še ne zahteva vizumov za Ruse, kar spodbuja turizem, medtem ko v ruski državi živi okoli 80000 Srbov.
Avtor prispevka tako zaključuje, da bi bila pri tako obsežnem sodelovanju uvedba sankcij proti Rusiji za Srbijo »strel v koleno« in da je bolj smiselno sodelovanje tako z Zahodom kot Vzhodom. Srbski položaj primerja z baltskimi državami, ki so od sankcij utrpele gospodarske izgube, in Ukrajino, za katero je pred letom 2014 Rusija predstavljala 50% izvoza in kraj dela za več kot milijon Ukrajincev.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
