Občina bo odkupila objekt bodočega ruskega zgodovinskega centra v Mariboru

Mariborska občina naj bi še letos odkupila objekt, v katerem se je nekoč nahajalo nacistično taborišče za ruske oziroma sovjetske vojne ujetnike. V prihodnosti tam načrtujejo muzej in zgodovinsko-raziskovalni center, za obnovo naj bi poskrbela ruska stran.

Mestna občina Maribor je zagotovila denar za nakup objekta, v katerem nameravajo odpreti muzej in raziskovalni center za drugo svetovno vojno v spomin na sovjetske vojne ujetnike v Mariboru. Ob tem Maribor24 dodaja, da še ni povsem znano, kdo bo v prihodnosti projekt peljal naprej.

Projekt muzeja je bil zastavljen pred dvema letoma, ko je Maribor obiskal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Na mestu muzeja se je med drugi svetovno vojno nahajalo nacistično ujetniško taborišče Stalag XVIII D, med septembrom 1941 in marcem 1942 pa je bilo v »izredno nehumanih razmerah« nameščenih več tisoč ujetnikov iz Sovjetske zveze, med katerimi so zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni mnogi tudi umrli.

Po prvotnem dogovoru naj bi obnovo krila ruska stran, medtem ko je mariborska občina zadožena le za odkup objekta, ki naj bi ga izvedla še letos s pomočjo novega posojila. Po odkupu je nadaljevanje projekta stvar dogovora med rusko in slovensko vlado. »Imamo pripravljen denar za odkup prostora, ostalih stvari – investicijo in programsko delovanje – pa ne moremo prevzemati nase. Z odkupom se naše delo konča,« je pred dnevi pojasnil župan Andrej Fištravec. Portal piše, da naj bi neuradno ruska stran ob obisku Vladimirja Putina letos poleti pritisnila na slovensko vlado, da premakne ta projekt z mrtve točke.

Ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev je že večkrat omenil tudi načrte, da bi poleg spominskega muzeja v stavbi odprli raziskovalni center za drugo svetovno vojno s knjižnico in konferenčno dvorano, v katerem bi pripravljali mednarodna srečanja zgodovinarjev, spominske dneve za učence in študente ter tematska predavanja, odprta za javnost. »Muzej je zasnovan kot opozorilo vsem tistim, ki se trudijo v sodobni Evropi in kjerkoli drugod oživiti nacistično ideologijo,« je med drugim dejal veleposlanik.

Kot smo poročali v petek, se je na vseevropskem srečanju zgornjih domov parlamentov v Bernu za projekt zavzela predsednica ruskega Sveta federacije Valentina Matvienko, ki je predlagala, da bi nad projektom bdela Svet federacije in slovenski Državni svet. Predlagala je ustanovitev organizacijskega odbora in že imenovala osebo, ki je odbor pripravljena voditi z ruske strani.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke