Po treh težkih letih je bilo minulo leto 2016 nekoliko bolj naklonjeno slovenskim izvoznikom v Rusijo, vsaj kar zadeva tečaj rublja, saj je evro proti rublju lani izgubil skupno kar 18 odstotkov, skoraj polovica upada pa je nastala v zadnjih treh mesecih leta, piše časnik Finance.
Avtor prispevka Karel Lipnik nadaljuje, da je rast rublja zagotovo dobra novica za Gorenje in Krko, ki jima Rusija predstavlja enega od najpomebnejših trgov, medtem ko ima dolenjski farmacevt v Rusiji tudi proizvodnjo.
Gorenje je predlani močno prizadel upad tečaja ruske valute, a je podjetje ohranilo četrtletni dobiček v višini 1,3 milijona evrov, medtem ko je lani v Rusiji že prikazovalo devet odstotkov večjo prodajo po prvih treh četrtletjih, ki se je lahko nadaljevala tudi do konca leta. Gorenje sicer poskuša tveganje tečajnih nihanj zmanjšati s terminskimi posli, a vseeno ugodna tečajna gibanja polepšajo rezultat, razlaga Lipnik.
Iz tečajnih razlik je Gorenje lani v treh četrtletjih iztržilo milijon evrov dobička, medtem ko je imelo v istem obdobju predlani 6,6 milijona evrov izgube. Ob tem podjetje ni izpostavljeno le do rublja, temveč tudi do dolarja, v katerih kupuje veliko surovin in nekatere izdelke. Dolar je pridobil na vrednosti, zato ima Gorenje dražjo nabavo na tem področju.
Slabšanje tečaja rublja je še bistveno bolj prizadelo Krko, ki padanja vrednosti rublja ni zmogla »prenesti« v višje cene, zato ji bo izboljšanje tečaja koristilo, saj bo lahko v Rusiji prodala več svojih izdelkov ter prevrednotila svoje zaloge in drugo premoženje v državi. Izgube je delno zmanjšala zaščita pred tečajnimi nihanji, ki jo je Krka prvič uvedla v drugi polovici leta 2015 in se je zlasti izkazala v lanskem letu.
Vendar pa ima Krka še en hujši problem, saj je podjetju upadla tudi prodaja v zahodni Evropi, kjer tečajne razlike niso imele večje vloge. Ugodno gibanje vrednosti rublja tako lahko okrepi določeno upanje vlagateljem, da bo dosežen vsaj popravljen letni načrt, ne bo pa odpravilo vseh problemov, s katerim se srečuje veliki slovenski izvoznik, pojasnjuje Lipnik.
V Financah lahko preberemo še pojasnilo, da je glavni vzrok za dvig tečaja rublja v rasti cen nafte, ki je zmanjšala pritisk na ruski proračun (ta dobi 40% denarja iz izvoza nafte), za povrh pa je Rusija konec leta 2016 načrpala in prodala rekordke količine tega energenta. Rusija je nižje cene nadomeščala z zniževanjem tečaja rublja, s čimer je zmanjšala upad izkupička v tej valuti in zmanjšala prizadetost državnega proračuna, četudi je to prineslo težave z inflacijo in obrestnimi merami.
Avtor prispevka je še opozoril na zmanjševanje presežka ruske trgovinske bilance, ki je bil najnižji po tretjem četrtletju leta 2013, kar je posledica tega, da se izvoz zmanjšuje bolj kot uvoz. Se pa razmere na ruskem trgu umirjajo in postajajo spet bolj vabljive za izvoznike, saj se je upadanje uvoza v tretjem četrtletju lani zmanjšalo na le dva odstotka, kar je bistveno manj kot prej.
Po podatkih Banke Slovenije je Slovenija lani v prvih desetih mesecih v Rusijo izvozila za 592 milijonov evrov, 12 odstotkov manj kot v istem obdobju predlani, Rusija pa je v zadnji letih močno nazadovala na lestvici največjih izvoznih destinacij Slovenije, čeprav še vedno predstavlja pomemben vir dobička za kar nekaj velikih slovenskih izvoznikov. Pred dvema letoma je bila Rusija še v prvi peterici držav, kamor izvažajo slovenska podjetja, lani pa so jo prehitele Poljska, Madžarska in Srbija.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
