“Ne samo, da so naše države majhne, postali smo majhni tudi po svojem političnem razmišljanju, mali do te mere, da vsakdo misli, da mora imeti nekoga 'za seboj'. V tolikšni meri, da tuji dejavniki sprejemajo vlogo pokrovitelja ali mentorja, zaradi česar se nujno zapostavlja naš legitimni nacionalni interes. To velja za vse države v regiji,“ je poudaril Tomislav Jakić, zunanjepolitični analitik in svetovalec bivšega hrvaškega predsednika Stjepana Mesića.
Jakić je mnenja, da bi otoplitev odnosov med Moskvo in Washingtonom res lahko prispevala tudi k stabilizaciji odnosov v regiji, s čimer se strinja tudi Polona Frelih. Frelihova poudarja, da se bodo odnosi med Putinom in Trumpom, s tem pa tudi med Rusijo in ZDA, po Trumpovi vselitvi v Belo hišo dejansko začeli izboljševati, vendar bo proces “resetiranja” ameriško-ruskih odnosov dolgotrajen.
“Če se bo Trump držal obljube o izolacionizmu, Balkan nikakor ne bo njegova prioriteta, kar že spretno izkorišča Rusija, ki si preko Balkana, natančneje preko investicij v ta del sveta, odpira pot v Evropo,“ so Frelihovo citirali v članku al Džazire Balkans. Med drugim nekdanja dopisnica Dela iz Moskve tudi ugotavlja, da je imela zmaga Trumpa na balkanske države "v prvi vrsti psihološki učinek, saj so se zaradi dosedanjih domnevno dobrih odnosov med Putinom in Trumpom, politične in novinarske elite (slednje v manjši meri) že nekoliko omehčale do Rusije".
“Rusija je trenutno zelo zainteresirana za Balkan, stabilnost tega področja pa je bolj kot od »velesil« odvisna od modrosti lokalnih politikov. S prihodom Trumpa bo pritisk ZDA na Evropsko unijo verjetno začel slabeti, zato imajo države nekdanje Jugoslavije priložnost, da se postavijo na lastne noge in končno začnejo slediti lastnim interesom,“ zaključuje Frelihova.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
