Krim kot povod za večji prispevek evropskih zaveznic v proračun NATA?

Spoznavno srečanje Mattisa z evropskimi zavezniki za Rusijo pomeni alarm. Mattis je namreč v Bruslju izjavil: “Ne glede na to, da ZDA in NATO želita graditi odnose z Rusijo, ne smemo pozabiti, da se moramo tudi braniti, če se bo Rusija odločila delovati mimo mednarodnega prava,“ je Mattis poudaril na včerajšnjem zasedanju NATA.

“Nismo se pripravljeni odpovedati vrednotam naše zveze ali pa dovoliti Rusiji, da bi govorila glasneje od kogarkoli v dvorani. Severnoatlantsko zavezništvo bomo okrepili in se zaščitili, četudi v upanju, da bo Rusija začela spoštovati obveznosti v okviru temeljnega akta NATO-Rusija,“ je dodal Mattis. “Potrebno je ravnotežje med sodelovanjem in konfrontacijo, kar je brez dvoma neprijeten strateški položaj,“ je nadaljeval Mattis, ki je evropskim zaveznikom postavil ultimat, da bodo morali več sredstev nameniti v proračun zveze NATO.

Rusija je pripravljena graditi odnose z ameriško stranjo, vendar so poskusi dialoga s pozicije moči brezperspektivni, se je odzval ruski obrambni minister Sergej Šojgu, ki ga povzema RIA Novosti.

Poslanec ruske dume Dmitrij Belik je izjavo Mattisa ter besede ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da evropski zavezniki vlagajo zelo malo denarja v proračun NATA, komentiral z besedami, da trenutni napadi predstavnikov ameriške vojske na račun Rusije pomenijo samo to, da bo v bližnji prihodnosti ob obali Krima stalno prisotna skupina vojaških ladij NATA na čelu z ZDA. Na kratko: Krim naj bi uporabili zato, da bodo evropske zaveznike pripravili na večji prispevek za vzdrževanje NATA.

“Treba je pričakovati, da bomo v najmanj pol leta videli provokacije NATA na bregovih Krima. Po drugi strani v Pentagonu dobro vedo, da ne gre prestopati rdečih črt – samozadostna vojaška skupina na Krimu je sposobna odbiti vsak napad z morja, pa tudi zablokirati Bosporsko ožino za prehod drugih ladij,“ je poudaril ruski poslanec, ki ga citira agencija Sputnik.

Oktobra lani so na zasedanju obrambnih ministrov NATA sprejeli odločitev o večji prisotnosti v črnomorski regiji. V Romuniji naj bi ustanovili večnacionalno brigado, več držav članic pa je izrazilo pripravljenost, da bi v regijo poslale letala in ladje. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je takrat dejal, da bodo februarja 2017 dokončno dorekli, kako bodo v Črnem morju okrepili prisotnost, vendar na tokratnem srečanju odločitve o tem še ne gre pričakovati.

Belih je ameriški administraciji tudi svetoval, naj ne kritizira nekdanjega predsednika Baracka Obamo, češ, da je bil preveč popustljiv do Rusije glede Krima. Spomnimo, da je Trump včeraj na Twitterju zapisal: »Rusija si je prisvojila Krim v času administracije Baracka Obame. Je bil Obama preblag na račun Rusije?« so njegovo sporočilo povzeli na portalu 360tv.ru.

Belik je odgovoril, »da bi vsaka agresivna poteza administracije Baracka Obame februarja in marca 2014 pripeljala samo do velikega spopada - Rusiji vseeno ne bi mogli vzeti Krima«.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov se je na izjavo Trumpa odzval z besedami, da Rusija ni pripravljena s tujimi partnerji razpravljati o svojem ozemlju. “Ruski predsednik zelo potrpežljivo in dosledno našim partnerjem razlaga, da Rusija s tujimi partnerji ne bo razpravljala o svojem ozemlju”.

Z generalnim sekretarjem Severnoatlantskega zavezništva Jensom Stoltenbergom se bo jutri ob robu varnostne konference v Münchenu sestal ruski zunanji miniister Sergej Lavrov. Srečal se bo tudi z iranskim zunanjim ministrom Javadom Zarifom, zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini ter izraelskim obrambnim ministrom Avigdorjem Liebermanom.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.