Prvič po desetih mesecih je v Ženevi potekal nov krog pogovorov o reševanju krize v Siriji. Ta se je sicer končal brez preboja, vendar ga hkrati ni mogoče označiti za neuspešnega. Posebni odposlanec generalnega sekretarja OZN za Siriji Staffan de Mistura je uspel obnoviti proces pogajanj, ki imajo cilj doseči paket dogovorov o reševanju krize v Siriji.
Kot poroča TASS, je pri nadaljevanju pogajalskega procesa veliko vlogo odigrala Rusija, ki si je močno prizadevala, da strani v konfliktu ponovno sedejo za pogajalsko mizo, srečanje v Ženevi pa je bilo mogoče le zaradi pogovorov, ki so se zgodili v Astani na prizadevanja porokov trenutnega premirja, Rusije, Turčije in Irana. To je priznal tudi de Mistura, ki je dejal, da je »pogovore o političnem reševanju (po zaslugi premirja) mogoče voditi tudi po nekaj tednov ali mesecev«.
Na srečanju so se posvetili predvsem pripravi časovnice nadaljnjih pogajanj in razpravi o konkretnih perečih vprašanjih. Opozicija je tokrat prišla v treh skupinah, ki jih našteva resolucija varnostnega sveta OZN 2254 o Siriji – t. i. »rijadska« (Visoki komite za pogajanja – VKP), »moskovska« in »kairovska« skupina. OZN sicer stremi k temu, da bi se predstavniki opozicije vladi Bašarja al Asada združili v pogajalskem procesu in se pogovarjali z vlado kot enotna skupina, vendar so takšna prizadevanja de Misture v Ženevi naletela na neuspeh.
Gre zlasti za to, da »moskovska« in »kairovska« skupina nista pripravljena nastopiti skupaj z »rijadsko« ter sprejeti njenih stališč in programa, pri katerem slednja močno vztraja. Po drugi strani sirska vlada vztraja, da ne more imeti neposrednega dialoga z opozicijo, dokler ta ne sestavi enotne delegacije – veleposlanik Sirije v OZN Bašar Džafari je denimo dejal, da bi takšna združitev delegacij opozicije demonstrirala pripravljenost opozicije na resen dialog.
Še en pomemben kamen spotike med stranmi v konfliktu je bil teroristični napad v Homsu 25. februarja, ki je postal povod za medsebojne obtožbe. Džafari je napovedal, da bo vlada vse opozicijske delegacije, ki ne bodo obsodile napada, označila za teroriste. Obsodbe se je vzdržala »rijadska« skupina, ki ni izključila, da je v dogodek vpletena kar sirska vlada. Vlada in »rijadska« skupina sta se sprli tudi okoli vladne zahteve, da se vključi v časovnico še razprave o boju proti terorizmu, za kar je slednja izrazila mnenje, da moti politično reševanje krize.
Džafari je na tiskovni konferenci poudaril, da temu nasprotuje le »rijadska« skupina iz opozicije, ki vztraja pri »že zastarelih stališčih«. Po njegovih besedah za bregom tiči naslednji razlog: »Mnogi člani VKP so po naših opažanjih teroristi, za potrditev, da govorimo resnico, pa smo dostavili fotografije in dokaze. Dokler ne dokažejo nasprotno, jih bomo še naprej smatrali za teroriste,« je poudaril Džafari.
Novinar agencije TASS piše, da je situacija na pogovorih spominjala na dogajanje aprila 2016, ko so se v Ženevi srečali zadnjič pred desetmesečnim premorom. Rusija, v imenu katere sta v Ženevo pripotovala namestnik zunanjega ministra Gennadij Gatilov in direktor oddelka za Bližnji vzhod in severno Afriko na MZZ Sergej Veršinin, je v času ženevskega vrha izvedla vrsto pogovorov s stranmi v konfliktu, s svojo precejšnjo aktivnostjo pa je precej pripomogla k bolj optimističnemu vzdušju.
Delo predstavnikov Moskve je bilo opazno zlasti zaradi odsotnosti intenzivne aktivnosti drugih velikih držav, z izjemo nekaj srečanj. Tudi de Mistura je na zaključni tiskovni konferenci pohvalil delo Gatilova, ki ga je označil za »zelo aktivnega v podpiranju prizadevanj za pogajanja v tej smeri, kot smo želeli«. Gatilov je srečanje z omenjeno »rijadsko« skupino diplomatsko označil za konstruktivno, češ da se skupina zaveda pomembnosti političnega reševanja krize, hkrati pa podprl sirski predlog, da se v pogovore vključi razprava o boju proti terorizmu.
Odposlanec OZN je bodočo časovnico nekako razdelil na štiri dele: ustanovitev upravljalskega organa, priprava ustave v roku 6 mesecev ter izvedba volitev na podlagi nove ustave in pod nadzorom OZN v 18 mesecih v skladu z resolucijo varnostnega sveta 2554. Četrti del predstavlja že omenjene razprave o boju proti terorizmu in pripravi primerne protiteroristične strategije, kar je predlagala delegacija sirske vlade in de Mistura načeloma podpira.
Nov krog pogovorov v Ženevi se bo verjetno zgodil že pred koncem meseca. Pričakuje se, da bo de Mistura sklical nov krog pogovorov za 20. - 23. marec, še pred tem pa se bodo strani srečale v Astani, kjer bo na dnevnem redu okrepitev premirja, o katerem se je stalno govorilo v Ženevi. »Ves proces reševanja sirske krize bo, kot vse kaže, trajal še več mesecev. Toda ko je lahko rezultat zaključek konflikta, ki je odnesel vsaj 300 tisoč življenj, se to brez dvoma splača,« je zaključil ruski poročevalec.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
