Tretja obletnica priključitve Krima, »oče majdana« o dokončni izgubi Donbasa

Ob tretji obletnici priključitve Krima je voditelj Republike Krim Sergej Aksjonov izjavil, da se je polotok v celoti integriral v sestavo Rusije, spomin na grivno (ukrajinska valuta) pa je »pozabljen kot strašne sanje«. Poudaril je, da polotok ni več odvisen od prehrambenih proizvodov, vode in električne energije, v državi pa vladajo red, mir in sloga, polotok pa tudi na Zahodu vse bolj sprejemajo za rusko regijo, poroča Vzgljad.

Ravno 16. marca 2014 je potekal referendum, na katerem se je več kot 96% udeležencev opredelilo za priključitev Krima Rusiji. Ruski predsednik Vladimir Putin je 21. marca 2014 podpisal zakon o ratifikaciji sporazuma o vstopu Krima in Sevastopola v sestavo Ruske federacije. Po poročanju RIA Novosti je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov danes poudaril, da Rusija ni pripravljena žrtvovati Krima v zameno za ukinitev zahodnih sankcij.

Strankarski kolega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in eden od pobudnikov gibanja »evromajdan« Mustafa Najem pa je ob včerajšnji odločitvi oblasti v Kijevu o prekinitvi trgovine z uporniškimi ozemlji na vzhodu države komentiral, da bo Ukrajina zaradi te poteze dokončno izgubila regijo Donbas, ki se bo po blokadi in nacionalizaciji še bolj povezovala z Rusijo. Negativno se je odzval tudi šef predstavništva EU v Ukrajini Hugh Mingarelli, ki je po poročanju Rossijske gazete zahteval od Kijeva pojasnila in poudaril, da odločitev o blokadi Donbasa nasprotuje "prejšnji politiki ukrajinske vlade, ki je bila usklajena z EU".

Sodeč po uradnih izjavah nameravajo ukrajinske oblasti vztrajati pri omenjeni blokadi, dokler nacionalizacija ne bo preklicana, podjetja pa vrnjena pod nadzor lastnikov iz Ukrajine, hkrati pa zahtevajo prekinitev ognja in popolno osvoboditev vojnih ujetnikov. Voditelj samooklicane Doneške narodne republike Aleksander Zaharčenko je sporočil, da jih v DNR blokada ne skrbi in je to stvar same Ukrajine, saj sami z njo ne želijo več trgovati.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost nad trgovinsko blokado Donbasa. »Zaostrovanje razmer«, na katere se sklicuje Kijev, so izzvali ravno oni sami, sedaj pa poskušajo prevaliti odgovornost na druge, sama nacionalizacija pa se je zgodila ravno zaradi ogroženega delovanja podjetij, ki ga je povzročila blokada regije s strani ukrajinskih ekstremistov, ki jim Kijev ni nasprotoval, so sporočili v Moskvi. »Da ne bi prišlo do propada in uničenja teh podjetij, so bile oblasti samooklicanih DNR in LNR prisiljene prevzeti odgovornost za ta podjetja in usodo ljudi, ki v njih delajo,« je navedel ruski zunanjepolitični resor v uradni izjavi.

Prav tako so v Moskvi še enkrat poudarili, da je Kijev tisti, ki že dve leti ne želi izpolniti zavez iz Minskih sporazumov. Ukrajinske oblasti so pozvali, da preprečijo »humanitarno katastrofo« in začnejo izpolnjevati svoje obveznosti, h katerim se je Ukrajina zavezala v Minsku, poroča Vzgljad.

Porošenko je napovedal tudi sankcije proti nacionaliziranim podjetjem v samooklicanih republikah v Donecku in Lugansku, če bodo začela dobavljati svoje izdelke v Rusijo. Prav tako so v Kijevu že včeraj napovedali sankcije proti bankam z ruskim lastništvom v Ukrajini, kar bi lahko po ocenah šefa banke VTB slabo vplivalo na vrednost ruskih bank.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.