Včeraj so na Krim prispeli predstavniki madžarskega, češkega, srbskega, črnogorskega in evropskega parlamenta, pa tudi drugi politiki iz držav Evropske unije, Kirgizije, Brazilije in Velike Britanije. V en glas so zatrdili, da se niti najmanj ne bojijo groženj s sankcijami, s katerimi jim je zagrozil sekretar ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost Aleksandr Turčinov.
Slednji je dejal, da bodo na predlog ukrajinske varnostne službe (SBU) sestavili spisek politikov iz evropskih in drugih držav, ki jim bodo zaradi obiska Krima prepovedali vstop v Ukrajino. »V primeru potrditve njihovega bivanja na Krimu bomo sprožili kazenske postopke v skladu z veljavno zakonodajo,« je bil jasen Turčinov.
»Takšna reakcija Ukrajine je bila pričakovana. Pripravljen sem postati persona non grata v Ukrajini. Sem v pričakovanju,« se je odzval član delegacije Jaroslav Golik iz češke stranke Svoboda in neposredna demokracija. »Ljudi sem spraševal, kako se počutijo po referendumu leta 2014. Vsi so odgovarjali enako: precej boljše se imamo, srečni smo,« je pojasnil Golik.
Tudi poslanca srbskega parlamenta iz vrst Srbske radikalne stranke Milovana Bojića sankcije niti najmanj ne skrbijo. »S sankciji sem seznanjen. To mi je v ponos, ne bojim se jih, poleg tega nisem nameraval obiskati Kijeva,« je dejal Bojić za agencijo TASS. »Zelo radi smo na ruskem Krimu, kjer smo se že uspeli srčno pogovoriti,« je pojasnil srbski parlamentarec.
Po mnenju člana britanske Stranke za neodvisnost Združenega kraljestva (UKIP) Nigela Sussmana sankcije »kažejo na pravo naravo Ukrajine«. »Kako bi lahko izvedel, kaj se v resnici dogaja na Krimu, če ne bi prišel sem?« se je vprašal Sussman.
Člani delegacije, ki bodo na Krimu do 21. marca, se bodo udeležili konference z naslovom »100. obletnica revolucije v Rusiji in sodobni socializem«, ki jo organizira stranka Pravična Rusija. V skladu s prvotnimi načrti bi morali na Krim pripotovati tudi politiki iz Ukrajine, Latvije in Litve, vendar so obisk v zadnjem trenutku odpovedali.
Tuji parlamentarci so Krim že obiskovali tudi v preteklosti. Leta 2015 in 2016 se je tam mudila delegacija francoskih senatorjev pod vodstvom Thierryja Marianija.
16. marca je na Krimu potekal referendum o priključitvi k Ruski federaciji, na katerem je sodelovalo več kot 80 % prebivalcev. Za vstop v Rusijo je glasovalo 96,77 % udeležencev na Krimu in 95,6 % udeležencev v Sevastopolu, poroča TASS.
Na grožnje s sankcijami s strani ukrajinskih oblasti so se odzvali tudi predstavniki Krima. »Kmalu bodo vstop v državo prepovedali ne samo vsem parlamentarcem, pač pa kar vsem tujcem. Zgleda, da hočejo doseči natanko to. Gosti k nam prihajajo samo zato, da bi se na lastne oli prepričali, kako mirno in uspešno živi sodobni Krim,« je dejal podpredsednik krimske vlade Georgij Muradov.
Kontradiktorno se mu zdi, da ukrajinske oblasti po eni strani hočejo, da bi na Krim prispeli mednarodni opazovalci, po drugi strani pa grozijo s sankcijami. »V dejanjih Kijeva ne vidim nobene logike,« je poudaril podpredsednik, ki ga citira RIA Novosti.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
