Politologi: Protesti proti korupciji v Rusiji bi lahko združili kritike Kremlja

Protestniki bi se lahko združili pod figuro Alekseja Navalnega ali kakšnim »novim obrazom«, ocenjujejo politologi iz organizacije Minčenko Consulting, poroča RBK.

Protesti proti korupciji v Rusiji bi lahko združili skupine prebivalcev, ki sicer ne sodelujejo med seboj – liberalce in radikalne levičarje, šolarje, »hipsterje« in tovornjakarje, opozarjajo avtorji poročila iz organizacije Minčenko Consulting, poroča RBK.

Avtorji poročila Brexit-učinek v Rusiji so med drugim opozorili na napake, ki so jih po njihovem mnenju storili v Kremlju in ruski Beli hiši pri odzivanju na delovanje opozicijskega politika Alekseja Navalnega. Mišljene so reakcije oblasti ob objavi poročila Navalnega o domnevnem imetju predsednika vlade Dmitrija Medvedjeva, ki mu njegova organizacija očita prikrit nepremičninski imperij, pa tudi ob protestih proti korupciji 26. marca, ki so bili v večini ruskih mest neusklajeni z lokalnimi oblastmi, tisto nedeljo pa so samo v Moskvi pridržali več kot tisoč ljudi.

Politolog Jevgenij Minčenko je opozoril na možnost, da bi si lahko takšne proteste sčasoma »prisvojila« kakšna radikalna ali populistična politična organizacija. Že naslov Brexit-učinek je pravzaprav aluzija na referendum o izstopu iz EU v Veliki Britaniji, ko so mnogi glasovali za izstop iz EU zaradi nasprotovanja obstoječim političnim elitam.

Morda obstaja možnost, da bi se vsi kritiki združili pod figuro Navalnega, ki želi prihodnje leto kandidirati za predsednika Rusije, toda hkrati bi se lahko pojavili kakšni novi obrazi, saj je Navalni že dolgo na politični sceni in ga mnogi ljudje ne marajo zaradi prozahodnih stališč ter nasprotovanja priključitvi Krima k Rusiji, meni Minčenko.

Zaenkrat do združitve vseh teh sil v protestih še ni prišlo, mnogi udeleženci stavk in protestov pa niso stopili na stran Navalnega, saj trenutno ne vidijo skupnih točk, ki bi jih z njim povezale, pišejo strokovnjaki v poročilu. Predsednik Centra za politične tehnologije Igor Bunin je za RBK povedal, da so protestniki nastopili z zelo različnimi zahtevami: nekateri študenti denimo proti »vsiljevanju svetovnega nazora pravoslavja in ljudskosti«, tovornjakarji pa proti »konkretni nepravičnosti«. »Če bo oblast rešila probleme, se ne bo nihče združeval, drugače pa je vse mogoče, čeprav je vse to samo teorija,« je sklenil.

Politologi ocenjujejo, da predstavniki ruskih oblasti pri reakciji na objavo odmevnega posnetka o domnevni korupciji Medvedjeva in proteste niso najbolje reagirali, češ da ne bi smeli poskušati marginalizirati Navalnega in označevati protestov zgolj za poskus samopromocije majhne politične opozicije, saj so bili na ulicah tudi resno zaskrbljeni državljani. Ob tem so dodali, da odziv politike ni bil povsem usklajen in centraliziran, saj so se posamezni vidni politiki različno odzvali na dogajanje, včasih tudi malo čustveno.

Politologi Minčenko Consultinga ocenjujejo, da zadnji protesti niso bili tako množični in so bili manj nevarni za oblast kot protesti na Blatnem trgu po volitvah leta 2011. Izpostavljajo, da je glavni garant stabilnosti oblasti še naprej predsednik Vladimir Putin, ki uživa zelo veliko podporo med državljani Rusije. »Toda učinek ob priključitvi Krima se počasi izčrpava, zato morajo oblasti premisliti o vsebini naslednjega mandata Vladimirja Putina in privlačni podobi prihodnosti,« so sklenili avtorji poročila.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke