Lavrov odgovoril na izjave o sirskem kemičnem orožju in prodoru Kijeva na vzhod

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je odzval na izjavo nekdanjega sirskega generala, da naj bi Damask po dogovorjenem uničevanju kemičnega orožja skrival dodatne rezerve. Lavrov je zanikal informacijo in ob tem spomnil, da je omenjeni general odšel iz Sirije že leta 2013, torej takrat, ko je bil sprejet dogovor o uničenju orožja.

Dejal je, da je bilo uničeno vse kemično orožje v masi 1,3 tone, izjave tega generala pa so spodbudili »bodisi s korenčkom, bodisi s palico«, piše Rossijskaja gazeta.

Lavrov je na temo kemičnega orožja govoril tudi včeraj, ko je opozoril, da se Organizacija za prepoved kemičnega orožja ne odziva na poročila Moskve in Damaska, ki jih pošiljata organizaciji in kažejo na uporabo takšnega orožja s strani opozicije.

Iz Sirije sicer danes poročajo o samomorilskem bombnem napadu na avtobuse v četrti Rašindin v zahodnem Alepu, na katerih so prevažali evakuirane prebivalce iz šiitskih naselbin Foua in Kefraja. Po podatkih informiranega vira agencije RIA Novosti je umrlo 70 ljudi, več kot 130 je ranjenih.

Omenjeni naselbini z 20 tisoč prebivalci sta že več kot tri leta obkoljeni s strani skrajnežev, zaradi česar je do sedaj umrlo že okoli 2 tisoč ljudi, od tega 400 otrok, med drugim tudi zaradi lakote. Sirska vlada se je pred časom uspela s tamkajšnjimi nasprotniki dogovoriti o prekinitvi ognja in evakuaciji civilistov, poroča ruska agencija, ki se delno sklicuje na sirske medije.

Lavrov je danes komentiral tudi izjavo sekretarja Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Aleksandra Turčinova, da mora ukrajinska vojska nujno »meter po meter, kilometer po kilometer napredovati proti vzhodu«. Dejal je, da se je pri njemu sum v primernost ukrajinskih politikov danim razmeram pojavil že davno.

Dodal je, da je mogoče podobne izjave slišati tudi od ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, predsednika Vrhovne rade Andreja Parubija in drugih politikov. Po njegovih besedah je to pokazatelj, da Kijev noče izpolnjevati Minskih sporazumov niti v tistem delu, ki se tiče reševanja problema varnosti, četudi je Porošenko postavljal na prvo mesto ravno vprašanje varnosti in mu dajal prednost pred političnim procesom, poroča Vzgljad.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.