Minevata dve leti od umora novinarja Olesa Buzine

Na današnji dan pred dvema letoma, 16. aprila 2015, je bil v Kijevu umorjen ukrajinski novinar in nekdanji urednik časopisa Segodnja Oles Buzina, ki je bil v svojem delovanju kritičen do oblasti v Kijevu in je bil zelo znan tudi v Rusiji. Umorili so ga v Ševčenkovskem rajonu v bližini njegovega stanovanjskega bloka.

Buzina je bil nasprotnik ukrajinske oranžne revolucije in Evromajdana, prav tako je govoril o znakih cenzure in strahu pred izdajanjem knjig v ukrajinski družbi po oranžni revoluciji, pozival je k prepovedi organizacij z radikalno nacionalističnimi in neonacističnimi nazori. V Ukrajini je močno odmevalo njegovo delo, v katerem je v kritični luči predstavil figuro pesnika Tarasa Ševčenka, ki ga tam povzdigujejo kot največjega ukrajinskega pesnika. Buzina je bil mnenja, da so v Ukrajini potvarjali zgodovinska dejstva zaradi nacionalne ideologije, kritiki pa so mu pripisovali sovraštvo do Ukrajincev. Sam je dejal, da je bilo proti njemu sproženih 11 sodnih procesov, a je vse dobil.

11. marca 2015 je novinar zapustil mesto urednika časopisa Segodnja in ob tem razglasil, da noče več pisati tekstov, ki jih naročajo z vrha. Njegovo ime se je znašlo na seznamu »podpornikov teroristov« ukrajinskega portala Mirotovorec. Novinarji s tega seznama so bili pogosta tarča groženj, s katerimi se je pred smrtjo srečeval tudi Buzina.

Zaradi njegovih stališč so ga zlasti na Zahodu pogosto označevali za »prorusko« usmerjenega, čeprav je bil pravzaprav zagovornik neodvisne Ukrajine, toda s federalno ureditvijo, ki bi uravnotežila nasprotja med zahodnim in vzhodnim delom države, med drugim tudi pri vprašanju jezika. Se je pa zavzemal za mednarodno povezovanje države z Rusijo in Belorusijo, medtem ko je Evropsko unijo videl kot tvorbo, ki doživlja notranjo krizo. Sebe je hkrati smatral za Ukrajinca in Rusa, saj je zagovarjal predrevolucionarno razlago, da Rusi, Ukrajinci in Belorusi sestavljajo »troedini« ruski narod.

Uboj Buzine se je zgodil le en dan po umoru njegovega kolega in ukrajinskega poslanca Olega Kalašnikova, zato so oba dogodka pogosto povezovali skupaj. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je umora takrat označil za provokacijo, usmerjena k destabilizaciji razmer v Ukrajini, ruski predsednik Vladimir Putin pa je ob sožalju svojcem izjavil, da se v Ukrajini očitno dogajajo politični umori, ki niso znak demokratične države, za katero se želi razglašati Ukrajina.

Oba umora so označevali za politično motivirana. Ukrajinski medij Strana, ki ga danes povzemajo na TASS, ob sklicevanju na svoje vire iz preiskovalnih krogov piše, da naj bi obstajali zadostni dokazi za krivdo aktivistov in prostovoljnih borcev v Donbasu Andreja Medvedka in Denisa Poliščuka, ampak oblasti nimajo politične volje, da bi ju tudi zares obsodili.

Mnogi so vzroke za umora pripisovali kritikam na račun vladajoče politike v Kijevu, medtem ko je prokijevska stran pripisovala krivdo ruskim tajnim službam ali sporom med podporniki odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča.

Jutri bomo na naši strani objavili prevod enega od njegovih zadnjih intervjujev.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.