Sodišče OZN zavrnilo ukrajinske zahteve v tožbi o terorizmu

19. april 2017 RBTH Slovenija
Po drugi strani je delno ugodilo tožbi po konvenciji o odpravljanju rasne diskriminacije, kar je sodišče vezalo na položaj ukrajinske in krimsko-tatarske manjšine. Moskva zavrača obtožbe.

Mednarodno sodišče Organizacije združenih narodov je zavrnilo tožbo Ukrajine, ki je zahtevala izredne ukrepe proti Rusiji zaradi domnevnega kršenja konvencije o financiranju terorizma, je pa delno ugodila zahtevi za začasne ukrepe v tožbi, v kateri je Rusijo obtožila kršenja konvencije o odpravi rasne diskriminacije, poroča TASS.

Ukrajina je namreč proti Rusiji podala dve tožbi, v katerih jo je obtožila kršenja omenjenih mednarodnih konvencij. Glede "rasne diskriminacije" je sodišče pozvalo Rusijo, naj se vzdrži kršenja pravic Krimskih Tatarov in omogoči Ukrajincem izobraževanje v ukrajinskem jeziku, glede financiranja terorizma pa je prišlo do sklepa, da ni razlogov za uvajanje ukrepov proti Rusiji.

Ukrajina je na Mednarodno sodišče OZN podala tožbo v začetku leta, marca so potekali sodni naroki. Predstavniki Kijeva so Moskvo obtožili podpiranja terorizma in dobavljanja orožja seperatističnima republikama v regiji Donbas v vzhodni Ukrajini in poleg tožbe zahtevali izredne zaščitne ukrepe. Med drugim so želeli, da sodišče zahteva, naj se Rusija "vzdrži vsakršnih dejanj, ki bi lahko poglobila ali zaostrila nesoglasja" ali "otežila reševanje spora".

Po besedah direktorja pravnega oddelka na ruskem zunanjem ministrstvu Romana Kolodkina Kijev izkorišča tožbo zato, da prebivalce Doneške in Luganske narodne republike obtožuje terorizma, Rusijo pa podpiranja terorizma in nespoštovanja pravic etničnih manjšin.

Glede "terorizma" je dejal, da še nobena druga organizacija ali država razen Ukrajine dogodkov v Donbasu ni označila za terorizem, medtem ko Ukrajina ni uspela dokazati, da so omejevalni ukrepi sodišča kakorkoli potrebni. Kar se tiče tožbe po konvenciji o rasni diskriminaciji, pa je komentiral, da je Ukrajina pozivala sodišče, naj ne verjame številnim izjavam prebivalcem Krima, hkrati pa je sama pozivala k upoštevanju dokumentov organizacij, ki nimajo na Krimu nobenih predstavnikov.

Poleg tega je Kolodkin še izjavil, da sodišče v obeh primerih nima zadostnih pristojnosti, sama situacija pa nima "niti tveganja za nepopravljivo škodo niti ni nujne potrebe po sprejemanju ukrepov", zato ni pogojev za izredne začasne ukrepe, ki jih zahteva Kijev.

Rusija zavrača vse obtožbe in je marca na tožbo odgovorila z 800-stranskim dokumentom, ki pojasnjuje stališča Moskve. Predstavniki ruske strani so že večkrat zanikali navedbe o diskriminaciji manjšin in med drugim pokazali na različne kulturne ustanove, manjšinske medije, šole ali programe za podporo Krimskim Tatarom, pa tudi ukrajinski manjšini. Dogajanje v Donbasu pogosto označujejo za notranji konflikt med ukrajinsko vlado in uporniki, ki ga je leta 2014 spodbudil prevrat v Kijevu, sami pa pozivajo k spoštovanju dogovorov iz Minska.

Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku