Napad v Sankt Peterburgu: Qui prodest?

04. april 2017 Vladimir Mihejev
Kolumnist RBTH Vladimir Mihejev v svojem razmišljanju piše, da tako islamski skrajneži kot ukrajinski ultranacionalisti doživljajo poraz za porazom, zato so po njegovem mnenju glavni osumljenci. Je šlo za napad ranjene zveri?
Mnenje
Metro blast
Vir: Sergej Konkov/TASS

Zlovešč napad na civiliste na podzemni železnici v severni ruski prestolnici koristi zlasti dvema potencialnima napadalcema, ki utegneta stati za napadom: islamskim fanatikom iz Daesh (ISIS) in nacionalsocialističnim skrajnežem iz Ukrajine.

Ne glede na to, kdo je izvedel napad (tajne službe Kirgizije so potrdile, da je domnevni napadalec Kirgiz), vse kaže, da ni šlo za delo “osamljenega volka”, pač pa za premišljen in vnaprej organizirani teroristični napad.

Očitno je, da so bili tarča (civilisti), razsežnost (bomba je bila nastavljena v središču vagona in je odjeknila v predoru, da bi dosegli maksimalno število žrtev), lokacija (rojstno mesto predsednika Vladimirja Putina) ter sam čas napada, izbrani s ciljem ustvariti človeško tragedijo velikih razsežnosti in doseči maksimalno medijsko pokritost dogodka.

Število žrtev terorističnega napada v Sankt Peterburgu naraslo na 14

Omenjene karakteristike napada nam lahko pomagajo odgovoriti na vprašanje, ki se pojavlja že iz časov antičnega Rima: ‘Qui prodest?’ Kdo ima od napada največ koristi? Na podlagi tega je mogoče sestaviti seznam potencialnih osumljencev.

Napad ranjene zveri

Militantni skrajneži iz vrst Daesh oziroma Islamske države, ki je v Rusiji na seznamu prepovedanih organizacij, so tako v Siriji kot v Iraku v defenzivi. Ob konstantnem napredovanju dveh koalicij proti Islamski državi na številnih frontah in manjšem interesu ZDA, da bi še naprej opravljale vlogo kriznega upravnika na nemirnem Bližnjem vzhodu, imajo zagovorniki srednjeveškega Kalifata bolj kot ne nične možnosti, da se uprejo pritisku, kaj šele uprizorijo zmagoslavni povratek.

Ker je soočena z nespornim porazom, se je Islamska država zatekla k terorističnim napadom, ki so že pretresli in šokirali številna mesta v zahodni Evropi. Tudi Rusija je na muhi teroristične internacionale.

Vse od jeseni leta 2015 Moskva nudi vojaško in diplomatsko podporo legitimno izvoljenemu sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu in se v Siriji bori tako v državljanski vojni kot proti IS, ki je zasedla skoraj tretjino ozemlja Sirije. Rusija se je izkazala za učinkovito akterko, ki je tok dogodkov preobrnila v prid protiterorističnim prizadevanjem.

Nedavno, marca letos, je Islamska država izvedla samomorilski napad na oporišče Ruske narodne garde v Čečeniji. Zgodovina vpadov Islamske države v Rusijo je precej obsežna, vendar so večino napadov preprečili ali odvrnili, poročajo državne varnostne službe.

Po znanih podatkih je bilo kakšnih 9 tisoč teroristov Islamske države rojenih bodisi v Rusiji ali na postsovjetskem prostoru. Zaradi občutka, da islamistične sanje o obnovitvi Kalifata bledijo, ali v strahu za lastna življenja, so se številni morda že vrnili domov.

Ker radikalizirani borci ne znajo drugega kot ubijati in uničevati, ne gre pričakovati, da bodo izbrali mirno sobivanje. Bolj verjetno je, da bodo še naprej počeli, za kar so bili izurjeni, torej sledili smrtonosnemu poslanstvu ubijanja nevernikov.

Napad v Sankt Peterburgu so kaj lahko izvedli džihadisti Islamske države, ki so se vrnili domov, da bi se maščevali za svoja propadla življenja.

Skrajneži iz Ukrajine

Navkljub vztrajnemu zmagoslavju ukrajinskih ultranacionalistov, ki so si uspeli podrediti vlado Petra Porošenka, so obeti za obnovitev stabilne in uspešne države, kakršna je bila Ukrajina pod vodstvom predsednika Viktorja Janukoviča, v bližnji prihodnosti nični.

TASS: Samomorilski napadalec je imel stike s skrajneži v Siriji

Počasi se začelnjajo zavedati, da je šlo vse narobe, zato zdaj že ocenjujejo izgube na številnih frontah (uspešno kljubovanje “spremembi režima” s strani Kijeva v dveh samooklicanih republikah v Donbasu, bliskovita deindustrializacija narodnega gospodarstva, hladnokrven odziv Evropske unije na zahteve po finančni pomoči itd). Ultranacionalistična koalicija, ki vključuje tudi neonacistično stranko Svoboda, je čedalje bolj nezadovoljna in posledično tudi bolj nasilna.

Dejstvo je, da so ukrajinski ultranacionalisti na svojo stran že uspeli pridobiti tuje kolaborante, med katerimi so tudi številni profesionalni plačanci z bojnimi izkušnjami, zato ne gre spregledati niti možnosti, da želijo prizadeti tiste, ki jih krivijo za vse njihove napake ter skorajšnji poraz: Rusijo.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča RBTH ali njegovih zaposlenih.
Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku