V začetku leta 1915 je majhno mestece Kranjska Gora nenadoma postalo strateško pomembno zaradi bližine soške fronte. Zaradi težav pri oskrbovanju zaledja se je avstro-ogrska vojska odločila za gradnjo gorske ceste čez več kot 1.600 m visok prelaz Vršič med dolinama reke Soče in Save. Zaradi pomanjkanja delavcev je vojska za gradnjo uporabila ruske vojne ujetnike. Med intenzivnim delom leta 1916 je velikanski plaz pokopal veliko število ljudi, med njimi tudi približno 170 Rusov. V njihov spomin so preostali ujetniki zgradili majhno spominsko kapelico. 28. julij je danes dan spomina na ta dogodek. Ob 100. obletnici Ruske kapelice 16. julija bosta slovenski predsednik Borut Pahor in ruski predsednik Vladimir Putin prisostvovala slovesnosti. Prelaz Vršič bo imel tako tudi tokrat strateški pomen, saj je Putinov obisk države EU redek dogodek, predvsem od uvedbe gospodarskih sankcij proti Rusiji julija 2014 kot posledice ruske priključitve Krima.
Rudolf BalohRuska kapelica na Vru0161iu010du je u017ee desetletja tradicionalni kraj slovensko-ruskih sreu010danj.
Rudolf BalohRuska kapelica na Vru0161iu010du je u017ee desetletja tradicionalni kraj slovensko-ruskih sreu010danj.
Rudolf BalohRuska kapelica na Vru0161iu010du je u017ee desetletja tradicionalni kraj slovensko-ruskih sreu010danj.Slovenija je ena izmed držav - poleg Nemčije, Grčije, Madžarske, Češke, Avstrije in Italije - katerih voditelji zagovarjajo ukinitev sankcij proti Rusiji. Ko je ruski premier Dimitrij Medvedjev leta 2015 obiskal Rusko kapelico, je slovenski predsednik Miro Cerar dejal, da si Slovenija želi odpraviti gospodarske sankcije proti Rusiji, ker te negativno vplivajo na trgovanje med državama - to se je namreč zmanjšalo za 40 odstotkov. Leto kasneje je Nemčija na čelu držav, ki si prizadevajo za zmanjšanje pritiska na trgovinske odnose med Rusijo in EU. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je nedavno predlagal postopno odpravljanje sankcij, v skladu z dosežki na področju izvajanja mirovnega sporazuma Minsk-2 v Ukrajini.
Zaradi kombinacije različnih geografskih značilnosti na tako majhnem območju se Slovenijo pogosto opisuje kot Evropo v malem. Čeprav Slovenija v Rusiji ni zelo znana, jo imajo tisti, ki jo poznajo, zelo radi - mnogi izmed njih se v to najzahodnejšo slovansko državo želijo celo preseliti. Kot je povedal Andrej Stopar, bivši moskovski dopisnik za RTV Slovenija, »je Slovenija majhna, srčkana, čista in okolju prijazna slovanska država, ki je za srednji ruski razred iz evropskega dela države, udobna destinacija.« Forum slovanskih kultur, ki sta ga Slovenija in Rusija ustanovili leta 2004 z namenom ohranjanja in razvoja vrednot in tradicij, ki so skupne slovansko govorečim državam, je še en dokaz tega. Zaradi te sorodnosti se Rusi, ki se v Slovenijo preselijo, po navadi zelo dobro vključijo med lokalno prebivalstvo, kulturna bližina pa pomaga dvostranskemu trgovanju.
Politični dialog na najvišji ravni se je začel leta 2001, ko je Slovenija na Brdu pri Kranju gostila rusko-ameriški vrh. Od takrat se redno odvijajo sestanki na državni ravni. Klemen Grošelj s Fakultete za družbene vede in strokovnjak za Rusijo poudarja, da so Rusi v Sloveniji sprejemljivi in tihi vlagatelji, Slovenija in Rusija pa sta tradicionalno močni gospodarski partnerici. Ruski interesi v Sloveniji so osredotočeni predvsem v jeklarsko industrijo in turizem. Interesi slovenskih podjetij v Rusiji pa predstavljajo predvsem vlaganja v farmacevtski sektor in v izvoz brezžične komunikacijske opreme, električnih naprav, mehanskih sistemov in premazov. Kot članica bivše Jugoslavije je Slovenija proizvajala kvalitetne izdelke, podobne tistim iz zahoda, le po ugodnejših cenah. To je bilo in do neke mere še vedno je pomembno za ruske potrošnike, ki so imeli do Slovenije vedno pozitiven in zaupljiv odnos. Posledično so slovenska vlaganja usmerjena na potrošniški trg. Kriza rublja leta 1998 je nekatera slovenska podjetja prisilila, da s poslovanjem prekinejo ali ga zmanjšajo, gospodarska stabilnost v času Putinovih prvih dveh mandatov, pa je številnim slovenskim podjetjem omogočila, da so v Rusiji odprla pisarne ali zgradila tovarne. Slovenske družbe Krka, Iskra in Riko so trije največji slovenski vlagatelji v Rusijo in predstavljajo največji delež izvoza iz Slovenije. Krka je v letu 2015 v Rusiji povečala promet za prepričljivih 13 % (134m EUR). Na področju turizma so ruski gosti eni izmed najbolj pomembnih za Slovenijo (4 % povečanje obiska v letu 2015), številni izmed njih pa se odločijo celo za nakup nepremičnine v obalni regiji. Zaradi teh številk je Rusija ena izmed desetih najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije.
Grob neznanega ruskega vojaka pri Ruski kapelici pod Vršičem. Fotograf: Rudolf Baloh
Uvoz iz Rusije vključuje nafto, plin in izdelke iz aluminija, kar predstavlja 70-75 % vsega uvoza iz Rusije. Prva pomembna ruska naložba v Sloveniji je bila privatizacija Slovenske industrije jekla (SIJ) leta 2007, nedavno pa so ruski investitorji kupili še Perutnino Ptuj, kar dokazuje, da je odnos do vlagateljev iz Rusije pozitiven, kar pa je ključno za naložbe v prihodnosti. Od leta 2006 je ruski energetski gigant Gazprom aktivno promoviral projekt Južni tok, ki bi s plinom oskrboval južni del Evrope, vključno s Slovenijo, in pri tem obšel Ukrajino. Zaradi političnih razlogov se je ta projekt ustavil in ruska vlaganja na področju energetike so se prekinila. Kljub na splošno trdnemu odnosu med Slovenijo in Rusijo je dvostranskemu trgovanju škodoval padec cen energentov in uvedba sankcij. Po podatkih Izvoznega okna je trgovanje v najuspešnejšem letu 2013 doseglo 1,46 milijard, leta 2015 pa le malo več kot 1 milijardo.
Slovenija je ena redkih evropskih država, ki jo bo Putin obiskal v zadnjih letih. Z Rusijo je imela Slovenija na osebni ravni vedno poseben odnos in tudi na ta obisk bi bilo potrebno gledati iz tega vidika. Po besedah profesorja Grošlja slovenska zunanja politika ni bila sposobna izoblikovati strategije za ravnanje z velikimi silami. Z Rusijo je imela Slovenija na osebni ravni vedno poseben odnos in tudi na ta obisk bi bilo potrebno gledati iz tega vidika. Ko je Putin maja preteklega leta obiskal Grčijo z namenom, da bi okrepil gospodarsko sodelovanje med državama, je grški premier Aleksis Cipras dejal, da je bila to »strateška odločitev«. Čeprav je Putinov obisk Slovenije uradno namenjen obletnici Ruske kapelice in ne strateškemu načrtovanju, ni jasno, v kolikšni meri se bosta obe strani posvetili reševanju nastalih razmer. Po mnenju strokovnjakov si je težko predstavljati, da Putin ne bo poudaril negativnih učinkov sankcij proti Rusiji. Po besedah Polone Frelih, bivše Delove dopisnice iz Moskve, bo verjetno omenil projekt Južnega toka. Pravzaprav je nemogoče verjeti, da se Putin ne bo dotaknil katere od kočljivih tem, vendar pa lahko z gotovostjo trdimo, da obisk za slovensko zunanjo politiko ne bo imel negativnih posledic, ker sam po sebi ni strateške narave.
Gre za prevod prispevka iz revije The Slovenia Times v angleškem jeziku.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
