»Zahodne partnerje praktično vabimo, da se usedemo za mizo«

Mil.ru
Šest ruskih bombnikov dolgega dosega Tu-22M3 in štiri bombnike frontalnega dosega Su-34 so 16. avgusta premestili na letališče Hamadan v Iranu. Po besedah vojaških strokovnjakov gre za korak, ki temelji na gospodarskih vzrokih in bo nujno spremenil potek dogodkov v bitki za Alep.

Ruska letala kratkega in frontalnega dosega so 16. avgusta premestili v vojaško oporišče na letališču Hamadan v Iranu. Sedaj skupina šestih bombnikov Tu-22M3 in štirih bombnikov Su-34 redno izvaja operacije v severovzhodnih regijah v Siriji. V okviru bojnih poletov v provinco Deir ez-Zor so letala 17. avgusta prizadela dve poveljniški mesti in več kot 150 borcev Islamske države.

Zakaj Rusija potrebuje bazo Hamadan

Na začetku so bombniki dolgega dosega Tu-22M3 vzletali z letališča Mozdok v Severni Osetiji (1725 km južno od Moskve). Pot jih je vodila čez Kaspijsko jezero, Iran, Irak in obratno. Skupno so letala ob vsakem poletu preletela okoli 5000 kilometrov. Ker so imeli polne rezervoarje za gorivo, je bil vsak Tu-22M3 oborožen le s tretjino arzenala, ki bi ga lahko letala sicer nosila, s šestimi do osmimi tonami bojnih konic.

Po ocenah poveljstva z ministrstva za obrambo je bilo treba nujno premestiti letala v območje bojev, s čimer bi povečali učinkovitost bojnih poletov.

Po besedah predsednika Mednarodnega centra za geopolitično analizo in upokojenega generalpolkovnika Leonida Ivašova baza Hmejmim v Siriji, ki jo trenutno uporabljajo frontalna letala vojaško-letalskih sil Ruske federacije, ne ustreza bombnikom Tu-22M3, saj je tam vzletno-pristajalna steza prekratka, prav tako manjka nujna infrastruktura.

Zato se je Rusija obrnila na Iran s prošnjo za premestitev letal na eno od tamkajšnjih letalskih baz.

»Za vsaj trikrat smo povečali učinkovitost poletov letalstva dolgega dosega. Sedaj vsak bombnik Tu-22M3 nosi okoli 20 ton bojnih konic in lahko v enem poletu napade štiri ali pet ciljev,« je poudaril Ivanov.

Pri tem je potrebno imeti v mislih, da Hamadan ni rusko vojaško oporišče v klasičnem smislu. »Pod izrazom 'oporišče' si lahko predstavljamo različne pomene. Lahko je to polno opremljeno vojaško mestece ali deseterica bojnih letal z vzdrževalnim osebjem. Hamadan ni 'Hmejmim št. 2',« je za RBTH povedal direktor moskovskega Centra za analizo strategij in tehnologij Ruslan Puhov.

Vrniti Alep

Kot meni vojaški opazovalec portala Lenta.ru Ilja Kramnik, premestitev ruskih bombnikov v Iran močno spreminja razmerja sil v boju proti teroristom.

»Premestitev letal Tu-22M3 in Su-34 v Iran ne pomeni, da se ruski vojaki vračajo na Bližnji Vzhod. Gre za taktičen korak in kvalitetno okrepitev letalskih sil, pri čemer se ohranja število letal, ki sodelujejo v operaciji,« je pojasnil strokovnjak.

Po njegovem mnenju je danes glavna naloga zmaga vladne vojske v bitki za Alep.

»Odredi Islamske države poskušajo spremeniti potek bitke s teroristi-samomorilci, ki moralno in psihološko močno pritiskajo na sirske vojake. Ustaviti bojno vozilo z vojaki, ki hočejo živeti, je ena stvar, povsem drugače pa je, ko proti tebi drvi oklepnik z več deset kilogrami eksploziva in voznikom, ki namerava ubiti sebe in ostale,« je dodal Kramnik.

Kot je poudaril, ima zdaj rusko vojaško letalstvo nalogo uničiti vadbišča, v katerih se urijo samomorilski napadalci, kar bo omogočilo vladni vojski, da spremeni potek dogajanja v boju za eno od ključnih mest v Siriji.

Vojaško-politične dividende

Strokovnjaki menijo, da Moskva in Teheran prehajata od pragmatičnega poslovnega modela prodajalca in kupca orožja k vojaškemu sodelovanju. Ob tem je še prezgodaj govoriti o popolnem zbližanju dveh držav, saj gre bolj za okrepitev skupnega delovanja v vojni proti teroristom.

»V Rusiji je danes lažje prešteti sosede, s katerimi ni problemov, kot tiste, s katerimi je obratno. Zdaj je mogoče soditi o tem, da z Iranom ne živimo v miru samo v besedah, temveč tudi dejanjih,« je dejal Ruslan Puhov.

Izpostavil je, da cilja ruske operacije v Siriji nista bila samo podpora vladi Bašarja al Asada in boj proti teroristom, temveč tudi izhod iz politično-diplomatske izolacije, v kateri se je država znašla po ukrajinski krizi.

»Zahodne partnerje praktično vabimo, da se usedemo za mizo in skupaj rešujemo vprašanje Bližnjega Vzhoda. Hamadan je še en signal, da se Rusija ne namerava odpovedati svojim interesom,« je dodal Puhov.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke