Kubanska kriza – kriza, med katero je bil svet na robu jedrske vojne

16. oktobra 1962 je v odnosih med Sovjetsko zvezo in ZDA prišlo do kubanske krize, ki ji v Rusiji pravijo karibska kriza. Tedaj je bil svet 13 dni na robu jedrske katastrofe, dokler nista Nikita Hruščov in John Kennedy dobesedno v zadnjem trenutku le uspela skleniti dogovor, s katerim se je svet izognil jedrski vojni. Russia Beyond je pripravil pregled glavnih dogodkov, ki so pripeljali do krize in pripomogli k njenemu koncu.

1) Januar 1959 – Revolucija na Kubi

Revolucionarji na čelu s Fidelom Castrom so zmagali v šestletnem oboroženem boju za oblast. Kubanski diktator Fulgencio Batistuta je pobegnil v tujino, Castro pa je postal predsednik vlade Kube. Castro je takoj zatem razglasil, da gre za socialistično revolucijo.

2) 7. maj 1959 – Začetek diplomatskega prijateljstva

Sovjetska zveza je priznala vlado na Kubi in z njo vzpostavila diplomatske odnose.

3) 17.-19. april 1961 – Neuspešna invazija v Prašičjem zalivu

Vojaška operacija kontrarevolucionarjev, ki so jo pripravili Američani, da bi zrušili režim Fidela Castra, se je končala s porazom. Sovjetska vlada je v Združene države Amerike poslala protestno noto, s katero je zahtevala, da se preneha agresija do Kube.

4) Leto 1961 – ameriške rakete v Turčiji

Združene države Amerike so v Turčiji namestile rakete srednjega dosega, ki so predstavljale nevarnost za zahodni del Sovjetske zveze.

5) Poletje in jesen 1962 – Skrivna operacija

V najstrožji tajnosti so na Kubi namestili 42 sovjetskih raket z jedrskimi konicami in bombnike, ki so lahko prenašali jedrske bombe. Odločitev, ki so jo sprejeli maja 1962 na seji Sveta za obrambo ZSSR, je ustrezala tako Kubi kot Sovjetski zvezi – socialistična Kuba je dobila zanesljivo zaščito pred ameriško agresijo, medtem ko so sovjetski voditelji zmanjšali razdaljo, ki bi jo morale preleteti rakete do ameriškega ozemlja.

6) 14. oktober 1962 – Skrivnost postane znana

Ameriško vohunsko letalo je iz zraka fotografiralo izstrelitvene ploščadi za rakete na Kubi.

7) 16. oktober 1962 – Začetek krize

Centralna obveščevalna agencija (CIA) je po obdelavi in analizi podatkov predstavila izsledke letalskih fotografij predsedniku ZDA, Johnu Kennedyju. Kennedy je ustanovil Izvršni odbor Državnega obrambnega sveta (The Executive Committee of the National Security Council), v katerem so bili podpredsednik Lyndon Johnson, državni sekretar Dean Rusk, obrambni minister Robert McNamara, generalni tožilec Robert Kennedy in drugi posamezniki. Odbor je predlagal tri možnosti: uničenje raket z natančnimi izstrelki, izvedbo obsežne vojaške operacije ali blokado Kube.

8) 18. oktober 1962 – Zanikanje

Kennedy se je srečal z ministrom za zunanje zadeve ZSSR Andrejem Gromikom in sovjetskim veleposlanikom v ZDA Anatolijem Dobrininom. Dobrinin je dejal, da ne ve nič o načrtih Hruščova, medtem ko je Gromiko zatrjeval ameriškemu predsedniku, da sovjetskih raket na Kubi ni.

9) 22. oktober – Kennedy spregovori po televiziji

Predsednik ZDA John Kennedy je v televizijskem prenosu sporočil ljudstvu, da so na Kubi odkrili sovjetske rakete in od Sovjetske zveze zahtevajo, da jih takoj umakne. Ob tem je sporočil, da uvajajo »karanteno« proti Kubi. Kennedy je nalašč izbral ta izraz: če bi govoril o blokadi, bi to mednarodna skupnost razumela kot vojaški akt.

10) 24. oktober 1962 – Povečana bojna pripravljenost

Amerikanske vojaške ladje so obkolile Kubo. Oborožene sile Sovjetske zveze in držav Varšavskega pakta so uvedle stanje povečane bojne pripravljenosti.

Kljub razglasitvi karantene je proti večeru do bregov Kube prispela bojna ladja Aleksandrovsk (na krovu je imela jedrske konice) in drugo sovjetsko ladjevje. Američani nanje niso streljali.

Hruščov in Kennedy sta si izmenjala poslanice: ameriški predsednik je pozval sovjetskega voditelja k »razumnosti«, medtem ko je voditelj Sovjetske zveze zahteval ukinitev karantene, ki ga je označil za »akt agresije, ki rine človeštvo na rob svetovne raketno-jedrske vojne«.

11) 25. oktober 1962 – Izredno zasedanje Varnostnega sveta OZN

Zgodil se je prizor, ki se je močno zapisal v zgodovino OZN. Ameriški predstavnik Adlai Stevenson je pritiskal na sovjetskega predstavnika Valerijana Zorina, da odgovori na vprašanje o prisotnosti raket na Kubi, ter izrekel naslednje besede, ki so znane še danes: »Ne čakajte na prevod!« Še preden bi dočakal odgovor, je Stevenson pokazal fotografije, ki so prikazovale položaje raket na ozemlju Kube.

12) 26. oktober 1962 – Poziv k pomiritvi

Hruščov je Kennedyju poslal pismo, v katerem je predlagal, da bo Sovjetska zveza demontirala sovjetske rakete in jih umaknila s Kube, če bodo ZDA obljubile, da ne bodo vdirale na »Otok Svobode«. Njegovo pismo se končuje z naslednjo frazo: »Ne smemo vleči vrvice, na kateri ste zavezali vozel vojne«.

13) 27. oktober 1962 – »Črna sobota«

Sovjetski vojaki so na Kubi z raketo sestrelili vohunsko letalo ZDA. Pilot je umrl. Razmere so privedle do točke, ko je ameriški predsednik sprejel odločitev, da čez 48 ur začnejo z bombardiranjem sovjetskih raketnih oporišč in vojaško napadejo otok. Zdelo se je, da je jedrska vojna neizogibna.

Številni Američani so pobegnili iz velikih mest v strahu pred prihajajočimi sovjetskimi napadi.

14) V noči na 28. oktober 1962 – Odločilna noč

Sovjetski veleposlanik v ZDA Anatolij Dobrinin se je v svoji rezidenci sestal z generalnim tožilcem ZDA Robertom Kennedyjem. Kennedy je dejal, da je Washington pripravljen končati blokado in zagotoviti, da ne bodo napadli Kube, če Moskva z otoka umakne rakete. Prav tako je potrdil pripravljenost ZDA, da v nekaj mesecih demontirajo ameriške rakete v Turčiji. Kot se je pozneje spominjal Hruščov, je ravno ta sestanek porodil možnosti za kompromis.

15) 28. oktober 1962 – Rešitev krize

Sovjetski voditelji so se zbrali na dači na posesti Novo-Ogarjovo in sprejeli odločitev, da bodo sprejeli ameriške zahteve o umiku raket z ozemlja Kube. Mednarodna napetost je hitro upadla.

Zaostrovanje, ki že spominja na nezaupanje z vrhunca hladne vojne

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.