»Ukrajina čaka, kdaj bo v Donbasu lahko prešla k konfrontaciji«

Srečanje voditeljev Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije 19. oktobra že od začetka ni obetalo nekih resnih premikov: Rusija in Ukrajina sta obtoževali druga drugo, da ne izpolnjujeta dogovorov iz Minska, v Kremlju pa so le dan pred pogovori sporočili, da se bo Vladimir Putin vendarle udeležil tega srečanja. Pred tem je bil ruski predsednik skeptičen, ali bo srečanje sploh produktivno.

Skeptično je bil nastrojen tudi uradni Kijev: pred začetkom srečanja je namestnik vodje administracije predsednika Porošenka Konstantin Jelisejev izjavil, da je napredek malo verjeten. »Ni potrebno misliti, da se bo zgodil kakšen čudež,« je dejal Jelisejev.

Trenutno ni izhoda iz slepe ulice v Donbasu

Čudeža res ni bilo: po petih urah pogovorov niso podpisali nikakršnih dokumentov. Strani so le izjavile, da bodo v naslednjem mesecu pripravile nove smernice za reševanje situacije v Donbasu.

Kljub previdno-pozitivnih odzivov udeležencev po koncu srečanja – Putin je tako dejal, da so vsi voditelji naklonjeni dogovorom iz Minska, Porošenko pa je poudaril, da alternative »normandijskemu formatu« ni – so strokovnjaki prepričani, da so se ohranila temeljna nasprotja med Moskvo in Kijevom.

Ubili so komandirja DNR Motorolo. Zakaj?

Programski direktor mednarodnega kluba za diskusije Valdaj Timofej Bordačov se s Karganovim strinja, da Ukrajina ni pripravljena na dialog. »Ukrajinska stran odkrito izjavlja, da čaka na prihod novega predsednika v Belo hišo in računa, da bo ta položaj zasedla Hillary Clinton, kar bo spet omogočilo prehod k scenariju konfrontacije,« je dejal Bordačov za RBTH.

Podpreti Merklovo in pomiriti Hollanda

Strokovnjaki so prepričani, da Putin ni šel v Berlin zato, da bi se pogovarjal z ukrajinskim kolegom. »Pri srečanju ne gre za Porošenka, ampak za pogovor z Evropejci o širokem krogu vprašanj, ki se ne tičejo samo Ukrajine, ampak tudi odnosov med Rusijo in Evropo ter Sirije,« pojasnjuje politolog Sergej Mihejev.

Ukrajinski politolog Mihail Pogrebinski je v prenosu na radiu Kommersant FM izrazil mnenje, da je bil eden od ciljev Putinovega obiska podpreti nemško kanclerko, ki je organizirala srečanje. »Odločil se je, da ne bo postavil Merklovo v položaj neuspešne organizatorke, ki ji nič ni uspelo. Vidno je, da nekaj potrebuje [od Merklove],« je povedal Pogrebinski.

Kakšne sankcije lahko Nemčija uvede proti Rusiji

Po mnenju politologa se je Putin hotel pogovoriti tudi s Françoisom Hollandom, s katerim se je sprva Putin nameraval sestati že prejšnji teden, nato pa je obisk v Franciji odpovedal.  »Srečanje 'normandijske četverice' je dober povod za srečanje med Putinom in Hollandom, na katerem sta lahko omehčala medsebojne nesporazume,« je prepričan Mihejev.

Vprašanje Sirije

Po koncu srečanja s Porošenkom so se Putin, Merkel in Hollande posvetili tudi Siriji. Nemška kanclerka in francoski predsednik sta ponovno obsodila bombardiranje Alepa s strani ruske in sirske vojske ter nista izključila možnosti uvedbe novih sankcij proti Rusiji. (na sinočnjem vrhu EU v Bruslju z zahtevo po novih sankcijah Berlin, Pariz in London niso bili uspešni, op.ur).  Po drugi strani je Rusija razglasila nadaljevanje humanitarnega premora v Alepu in pozvala k ločitvi opozicije in teroristov.

Sergej Karaganov je skeptičen glede možnosti za dialog o Siriji z evropskimi voditelji, a za pozitivno ocenjuje že dejstvo, da je do pogovorov sploh prišlo. »Francija in Nemčija nimata resnih vzvodov vpliva na razmere v Sirije, kjer s strani Zahoda ključno vlogo igrajo ZDA. Kljub temu o razmerah lahko razpravljajo, zakaj pa ne? Ne splača se izpustiti možnosti in se odpovedati dialogu,« je še za RBTH povedal omenjeni strokovnjak.

Bombe in diplomacija: Mineva eno leto od začetka ruske operacije v Siriji

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.