V atentatu je bil ubit veleposlanik Rusije v Turčiji (VIDEO)

Ljudje pred poslopje ruskega zunanjega ministrstva v Moskvi prinašajo cvetje v spomin na ubitega veleposlanika v Turčiji Andreja Karlova, 19. december 2016.

Ljudje pred poslopje ruskega zunanjega ministrstva v Moskvi prinašajo cvetje v spomin na ubitega veleposlanika v Turčiji Andreja Karlova, 19. december 2016.

EPA
U Ankari je bil v atentatu ubit Andrej Karlov, veleposlanik Rusije v Turčiji. Atentat je izvršil človek, za katerega predpostavljajo, da je zaključil policijsko akademijo.

Atentat na veleposlanika Rusije v Turčiji Andreja Karlova je bil izvršen 19. decembra med otvoritvijo razstave “Rusija skozi oči Turkov” v galeriji sodobne umetnosti v Ankari. Kot so povedale priče, je Karlov zaključeval svoj nastop, ko je oborožena oseba, ki je bila videti kot varnostnik, v hrbet ruskega diplomata izstrelila več nabojev. Karlov je podlegel poškodbam. Atentat na ruskega veleposlanika je izvršil turški policaj, kar je potrdil župan Ankare.

Kot je za Kommersant povedal turški novinar Abdurahman Karim Oglu, je napadalec med atentatom kričal gesla o Alepu v Siriji. “Pojavila se je informacija, da je v stavbo prišel tako, da se je predstavil za policaja,” je pojasnil Karim Oglu. Pozneje je turški kanal NTV poročal, da so napadalca eliminirali. Po podatkih turške televizije Haberturk je atentat izvršil Mevlut Mert Altintas, ki je bil rojen leta 1994, leta 2014 pa je v Izmirju zaključil policijsko akademijo.  

Morilca so identificirali kot Mevluta Merta Altintasa, ki je bil rojen leta 1994, leta 2014 pa je končal policijsko akademijo v Izmirju. Fotografija: APMorilca so identificirali kot Mevluta Merta Altintasa, ki je bil rojen leta 1994, leta 2014 pa je končal policijsko akademijo v Izmirju. Fotografija: AP

Reakcija ruskih predstavnikov

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da gre za teroristični napad in da je 19. december “tragični dan za rusko diplomacijo”. “Terorizma ne bomo tolerirali,“ je poudarila Zaharova, ki je potrdila namero Rusije o nadaljevanju boja proti terorizmu.

ZDA so prve obsodile umor ruskega diplomata. Predstavnik State Departmenta John Kirby je izjavil, da Washington obsoja akt nasilja, ne glede na to, kdo ga je izvršil. Umor Andreja Karlova so obsodili tudi predstavniki drugih držav in mednarodnih organizacij, med drugim OZN in Nata. Turško ministrstvo za zunanje zadeve je Rusiji izrazilo iskreno sožalje.

Maščevanje za Alep

Napad na ruskega veleposlanika je bil izvršen takoj po zmagi, ki so jo v Alepu izborile sile Bašarja al Asada ob podpori Rusije. Glede na to, da je morilec zakričal: “Ne bomo pozabili Alepa!” in da so Rusijo obtoževali, da je v tem sirskem mestu ubijala civiliste, je napad videti kot maščevanje, je ocenil Semjon Bagdasarov, direktor Centra za proučevanje držav Bližnjega vzhoda in Srednje Azije.

“Številni pripadniki organiziranih skupin, ki se nahajajo tam (v Alepu) so protirusko nastrojeni,“ je Bagdasarov pojasnil v programu radijske postaje Kommersant FM. Po besedah strokovnjaka predstavnikom islamističnih skupin sploh ni bilo težko vstopiti na ozemlje Turčije in tam organizirati demonstrativno maščevanje.

Očividci umora ruskega veleposlanika. Fotografija: APOčividci umora ruskega veleposlanika. Fotografija: AP

Razburkati rusko-turške odnose

Župan Ankare Melih Gokcek je izjavil, da je bil atentat na veleposlanika izvršen s ciljem, da se pokvari odnose med Turčijo in Rusijo. Podobno mnenje je izrazil Leonid Slucki, predsednik odbora Državne dume za mednarodna vprašanja. “Ne izključujem možnosti, da je ta grozljiva provokacija, ki je prerasla v umor veleposlanika, povezana z odnosi med Rusijo in Turčijo,“ je Slucki izjavil za televizijsko postajo Rossija 1. Po njegovem mnenju so organizatorji napada poskušali “skaziti vlogo Rusije v mirovni operaciji v Siriji, vendar pri tem ne bodo uspešni".

Kerim Has, strokovnjak za evrazijsko politiko Mednarodne organizacije za strateške raziskave v Ankari, je za Kommersant izjavil, da se lahko rusko-turški odnosi v prihodnje razvijajo po dveh scenarijih: bodisi nova kriza, če bo Moskva obtožila Ankaro, da ni sposobna zagotavljati varnosti diplomatov, ali pa nasprotno, krepitev sodelovanja, v prvi vrsti v Siriji. Po besedah Hasa je trenutno daleč najbolj pomembno, kakšna bo reakcija prvih mož Rusije in Turčije, saj bo prav na podlagi tega mogoče sklepati, kako se bo situacija razvijala naprej.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke