Kako si prihodnost Sirije predstavljajo Rusija, Iran in Turčija

Obrambni minister Rusije Sergej Šojgu je pojasnil, da so se strokovnjaki  lotili skupne Moskovske deklaracije o nujnih korakih za reševanje krize v Siriji. Vir: Vadim Savickij/RIA Novosti

Obrambni minister Rusije Sergej Šojgu je pojasnil, da so se strokovnjaki lotili skupne Moskovske deklaracije o nujnih korakih za reševanje krize v Siriji. Vir: Vadim Savickij/RIA Novosti

Omenjene tri države so naveličane konfliktov in nočejo več čakati, da bodo zahodni in drugi bližnjevzhodni akterji rešili svoja notranja vprašanja, zato bodo vzele stvari v svoje roke, menijo ruski orientalisti.

Obrambni ministri Rusije, Irana in Turčije so 20. decembra v Moskvi razpravljali o skupnih dejanjih po osvoboditvi Alepa, drugega največjega mesta v Siriji. Strokovnjaki iz teh treh držav so se lotili priprave skupnega dokumenta – Moskovske deklaracije o nujnih korakih za nadaljevanje reševanja sirske krize, je pojasnil ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Čeprav imajo vsi željo, da bi čim prej končali vojaške akcije v Sirije, ima vsa od igralcev svoj pogled na reševanje krize in prihodnjo ureditev države. Videti pa je, da bo potrebno novo državo zgraditi že kmalu.

»Spopadi se bodo nadaljevali še kakšno leto, nato pa bodo začeli nastajati obrisi bodoče državne ureditve Sirije,« je za RBTH povedal vojaški strokovnjak in namestnik direktorja Inštituta za države Skupnosti neodvisnih držav Vladimir Jevsejev.

Po njegovem mnenju bo v državi prišlo do prerazporeditve oblasti med predsednikom države in predsednikom vlade, pri čemer bi slednji dobil več moči. Prav tako naj bi del sirskega ozemlja pridobil večjo pravico do avtonomije od centra. Najverjetneje pa bo ureditev ostala republikanska in ne bo postala federativna.

Stališče Rusije

Moskva želi stabilizirati razmere v regiji in omejiti svojo udeležbo v konfliktu, so prepričani strokovnjaki.

»Rusija se zavzema za izvedbo volitev po koncu krize in pripravo načrta za obnovo Sirije. Še naprej bomo vključevali naselja v proces premirja in vzpostavljali koridorje za umikanje skrajnežev,« je dejal Jevsejev.

Strokovnjaki si niso enotni v mnenju, ali ima Rusija poleg zagotavljanja varnosti tudi cilj, da gospodarsko obnovi državo. V vsakem primeru pa Rusija vsega tega ne želi početi sama, temveč stremi k temu, da bi to breme delila z drugimi državami.

»Prav tako se želimo utrditi v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Sedaj v Siriji že imamo letalsko oporišče v Hmejmimu, v prihodnje pa bomo iz postojanke za materialno-tehnično oskrbo v Tartusu dobili celostno točko za ladjevje,« je dodal Jevsejev. 

Stališče Turčije

V času pogajanj v Turčiji je turški obrambni minister Fikri Işık operacijo za osvoboditev vzhodnega Alepa iz rok gverilskih formacij označil za »zelo uspešno«.

Kljub temu pa je vrsta ruskih strokovnjakov skeptična do turške podpore operaciji v Alepu. V intervjuju za časopis Vzgljad je direktor Centra za preučevanje Bližnjega vzhoda in Srednje azije Semjon Bagdasarov razlagal, da so vzhodni Alep branile tudi proturške formacije, prav tako so ravno Turki organizirali protinapade iz smeri Idliba in Homsa, pa tudi poskuse, da prebijejo blokado Alepa.

Bagdasarov je naštel naslednje glavne cilje Turčije v sirskem konfliktu: strmoglaviti Bašarja Asada, ustvariti kvazi državo s sedežem v vzhodnem Alepu pod svojim nadzorom, uničiti enklave sirskih Kurdov. Ni izključil možnosti, da bi bila Moskva načeloma pripravljena na nastanek kvazi države, vendar so prisotni strahovi, da bi se razvil sumničav odnos do Damaska »z vsemi problemi, ki prihajajo od tam«.

A vsi domači strokovnjaki niso takšnega mnenja. Profesor na katedri za orientalistiko Moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose (MGIMO) Sergej Družilovski je za RBTH pojasnil, da se je stališče Ankare zadnje pol leta, po neuspešnem poskusu državnega udara, močno spremenilo, državne oblasti pa so našle skupne točke celo z nekoč diametralno nasprotnim Iranom.

»Bašar Asad predstavlja alavitsko skupnost v državi (okoli 10% prebivalstva), okoli 12-15 milijonov Alavitov pa živi tudi na ozemlju Turčije. Notranji konflikti so pripravili Recepa Tayyipa Erdoğana, da je začel spreminjati svojo politiko do Sirije in dela šiitskega prebivalstva v svoji državi,« je dejal strokovnjak.

Stališče Irana

Za Iran je pomembno, da Asad ostane na oblasti, meni Družilovski, predavatelj orientalistike na MGIMO. »Vsak drugi predsednik bo močno spremenil svojo politiko do Teherana,« je pojasnil.

Za Iran je občutljivo stališče Sirije do Izraela, je za RBTH dejal docent na MGIMO in strokovnjak iz Ruskega sveta za mednarodne zadeve Nikolaj Surkov. »Iranu ustreza Sirija, ki se bo borila z Izraelom tudi na ozemljih, kjer bo orožje razvažal Hezbolah. Njihovo stališče je takšno: Če bo kdo zamenjal Asada, mora ta oseba maksimalno sodelovati z Iranom,« je povedal.

Vendar pa Vladimir Jevsejev meni, da bo Iran težko direktno vplival na bodočo politiko v Siriji. »Iran je trenutno gospodarski sponzor Sirije in v vojskovanju igra le pomožno vlogo,« je pojasnil.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke