»Lahko ste proti oblasti, vendar ne govorite, da vam je vseeno. Bodite tiho«

Tragedijo z ruskim vojaškim letalom Tu-154, ki je 25. decembra zgodaj zjutraj strmoglavilo nad Črnim morjem, so v Rusiji in po svetu sprejeli različno. Poleg besed podpore je bilo mogoče slišati tudi veliko neprijetnih in žaljivih komentarjev na račun umrlih, med katerimi so večino predstavljali umetniki vojaškega pevsko-plesnega Zbora Aleksandrova, ki je deloval pod okriljem obrambnega ministrstva.

»V zadnjih letih so na turnejah pravili, da predstavljajo pojoče orožje Kremlja. Tako je tudi bilo. Da, nastopali so v uniformah, izpolnjevali so svojo dolžnost in niso mogli zavrniti, če so jih poslali na letalo na nastop,« je pri Hiši Aleksandrova (tako pravijo stavbi, kjer so večino časa delovali umrli) rekel vodja moskovskega kulturnega oddelka Aleksander Kiborski. Dejstvo, da je šlo za vojaški zbor, je postalo izredno pomembno za del javnosti, ki se je odzivala na dogodek.

Dan žalovanja

Na krovu je bilo 92 ljudi, med njimi 68 umetnikov – glavna sestava zbora, devet novinarjev državnih televizij Prvi kanal, NTV in TV Zvezda, pa tudi vodja dobrodelne fundacije Pravična pomoč Jelizaveta Glinka (znana kot Dr. Liza), ki je po državi odpirala bolnišnice za revne in pomagala otrokom, da zapustijo bojna območja. Umetniki so leteli na novoletni koncert v sirski Alep, Dr. Liza pa v letalsko oporišče Hmejmim, od koder bi pripeljali zdravila v univerzitetno bolnišnico v Latakiji.

»Ne morem verjeti :(( In ves čas jočem,« je na Facebooku napisala novinarka Kommersanta Anna Zannina. »#SožaljeTu_154, leteli so, da pozdravijo naše vojake v Siriji ob novem letu. To je grozno, prijatelji!« je zapisala uporabnica Ksenija Bugaljeva.

Že od nedelje zjutraj so k stavbi fundacije Pravična pomoč v Moskvi in k Hiši Aleksandrova ljudje nosili cvetje, pred vhodom sta dežurali dve vozili za reanimacijo, komunalna služba je hitro očistila sivi sneg z dvorišča. Nekateri so umrle poznali, spet drugi so prišli počastiti spomin na ljudi, ki jih niso poznali, vendar jim je bilo človeško žal zaradi dogodka.

»Dr. Liza je milijonom ljudi po svetu, ne glede na barvo kože in versko pripadnost, vsak dan dajala upanje v čudeže. Danes, ko smo izvedeli za strašno tragedijo s Tu-154, smo na čudež upali vsi mi. Ojej ...« so pisali tistega dne.

Za danes, 26. decembra, je bil v Rusiji razglašen dan žalovanja, s sporedov državnih kanalov so umaknili zabavni program. Po Jelizaveti Glinki nameravajo poimenovati otroško bolnišnico v Čečeniji in več hospicov po vsej državi.

Odziv Ukrajine

Po strmoglavljenju letala so se na družbenih omrežjih začeli pojavljati komentarji Ukrajincev in ukrajinskih medijev. Ruski časopisi so pisali, da so se Ukrajinci odzvali s »posmehom« in »veseljem«. Novice, da so umrli vsi ljudje na krovu, so bile pospremljene s komentarji, kot sta »kakšna čudovita novica« in »koncert na dnu« ali drugi sarkastični in neumestni komentarji.

»Ko ima vojska agresorja izgubo, se nikoli ne joče za žrtvami. Če smo pri zdravi pameti, potem žrtve ne morejo imeti iskrenega sočutja ob padcu letala ministrstva za obrambo sovražnika ... Rusi, ki so presenečeni nad odzivi Ukrajincev, so verjetno pozabili na Krim in Donbas,« je zapisal namestnik generalnega direktorja televizije ATR Ajder Muždabajev iz Ukrajine.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Jurij Birjukov je po strmoglavljenju letala predlagal, da na veleposlaništvo Rusije odnesejo še »steklenico Bojarišnika« - kozmetičnega sredstva z alkoholom, ki je povzročil množične zastrupitve v sibirskem mestu Irkutsk, zaradi katerih je umrlo že več kot 70 ljudi. »To je najbolj paradoksalen paradoks od vseh – prebivalci sosednje horde iskreno ne razumejo vzrokov, da se veselimo smrti 80 pripadnikov vojske. [...] Padlo je letalo Ministrstva za obrambo Ruske federacije ... Pojavila se je samo ena želja – da bi na veleposlaništvo horde odnesli steklenico Bojarišnika.«

So pa obstajali tudi tisti, ki opozarjajo, da se ne odziva enako ves ukrajinski narod: »Neumno rečeno, 'tega ne pišejo Ukrajinci'. To pišejo ljudje brez DNK, kakšna razlika je, kakšen potni list imajo – to pišejo ljudje brez prihodnosti in brez preteklosti,« je v svojem videonagovoru rekel ukrajinski bloger Anatolij Šarij. »Mar so se razleteli kaznjenci? Ne, to so običajni ljudje, civilisti ... Želel bi se iskreno opravičiti za te ljudi [del Ukrajincev, ki je pisal takšne komentarje, op. RBTH]. Obstaja na milijone mojih sonarodnjakov, ki tega nikoli ne bodo storili.«

»Lahko ste proti Putinu in proti vojni ... toda bodite tiho«

V Rusiji niso vsi razumeli reakcije dela liberalne javnosti. Velik odmev sta na družbenih omrežjih imeli objavi družbene analitičarke Božene Rinske in novinarja Arkadija Babčenka.

»Vstaneš in vidiš tole. Ves zbor Aleksandrova ... ves! Ko bi vsaj bili na krovu vsi z NTV-ja ... toda zakaj ravno glasbeniki? Zakaj prekrasni zbor? Seveda hvala dobremu Bogu za bonus v obliki snemalne ekipe NTV-jevcev, vendar zakaj ostali?« je zapisala Božena, katere objavo so administratorji na Facebooku umaknili, sama Božena pa je svoje stališče pojasnila z besedami, da je leta 2013 »fizično skoraj umrla zaradi izsiljevanja NTV-ja«.

»Nimam niti sočutja, niti nisem žalosten. Ne izražam sožalja rojakom in bližnjim. Kot tega ni izražal nihče od njih. Še naprej bodo peli in plesali v podporo oblasti ali pa bodo vseeno polivali drek z ekranov televizorjev tudi po smrti. Imam samo en občutek – briga me,« je izjavil Babčenko, ki je še poudaril, da so bili umrli umetniki uslužbenci Ministrstva za obrambo Ruske federacije.

Drugi so tragedijo neposredno povezovali z dogodki v Siriji in so hiteli valiti krivdo na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po družbenih omrežjih se je širila objava: »Ali ni čas, da se končajo treningi?«, v kateri so naštete vse nevojaške izgube Rusije, ki so povezane s Sirijo: na seznamu sta tudi strmoglavljenje letala nad Sinajem oktobra lani (224 mrtvih) in umor ruskega veleposlanika v Turčiji.

Seveda ima vsak svoje mnenje, vendar pa je soditi o smrti na prvo žogo danes nizko in nedostojno, je napisal novinar in član predsedniškega sveta za razvoj civilne družbe in človekove pravice Stanislav Kučer. »Lahko ste proti Putinu, proti vojni nasploh in proti ruski vojaški operaciji v Siriji. Lahko ne gledate televizije in prezirate propagando. Vendar pa se ne smete veseliti smrti svojih sodržavljanov (ali izražati svoje »nevtralno mnenje« z besedami, kot so »briga me«, »niti malo mi ni žal« in podobne izjave v tem duhu) ... Preprosto bodite tiho,« je zaključil.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.