“V spopadu med Zahodom in Rusijo srednja Evropa vedno potegne kratko”

O odvisnosti Evropske unije od ZDA in škodi, ki jo prinaša konfrontacija z Rusijo

Na začetku intervjuja je Péter Szijjártó povedal, da rad gleda ruske televizijske postaje (med njimi tudi RT) in posluša ruski radio. Poleg tega je poudaril, da stalno spremlja izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova. To mu pomaga k boljšemu razumevanju ruske politike. “Želel bi si, da bi več zahodnih voditeljev posvečalo pozornost ruskim stališčem, ker bi jim bilo v tem primeru precej več stvari jasnih,“ je madžarski minister položil na srce svojim kolegom iz drugih držav.

Kar se tiče možnosti za ukinitev ali ublažitev sankcij proti Rusiji že na marčevskem vrhunskem zasedanju EU, je Sijarto izjavil, da je veliko odvisno od prvih zunanjepolitičnih odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih bo sprejel v prihodnjih nekaj tednih. Madžarski minister je izjavil, da Evropska unija glede vprašanja odnosov z Moskvo sledi ameriškim navodilom, ne glede na to, da številnim Evropejcem dosedanja ameriška politika do Evrope sploh ni bila všeč. “Madžarska je pozdravila zmago Donalda Trumpa na volitvah. Ne toliko zaradi njegovih načrtov o krpanju odnosov z Moskvo, pač pa iz dveh drugih razlogov. Kot prvo nam je njegov pogled na migracijsko politiko precej bližji od pristopov ameriške Demokratske stranke, poleg tega se je v času administracije demokratov zunanja politika ZDA osredotočala na “izvoz demokracije,” kar je pripeljalo do destabilizacije številnih držav. Po vsem sodeč namerava Donald Trump končati z zunanjo politiko izvažanja demokracije,” je pojasnil Szijjártó.

Po njegovem mnenju bi bila uravnotežena politika ZDA brez “izvoza demokracije” boljša za ves svet. Madžarski minister je poudaril, da je Madžarska na svoji koži občutila, “kako v sporu med Zahodom in Vzhodom, med ZDA in ZZSR, tj. med transatlantsko skupnostjo in Rusijo, vedno kratko potegne srednja Evropa, ne glede na to, v katerem stoletju živimo in kateremu bloku pripadamo.” Iz tega razloga je Madžarska zainteresirana za pragmatično partnerstvo med Rusijo in ZDA, ki je zasnovano na dialogu, in je celo sama pripravljena postati “podpora za ponovni zagon” odnosov med EU in Rusijo. Po Sijartovem mnenju obstaja nevarnost, da bo EU zaradi konfrontacije z Moskvo izgubila bitko v konkurenci s Kitajsko, ZDA in Veliko Britanijo.

O Madžarskem odnosu do sankcij in odsotnosti želje po razbitju enotnosti EU

Szijjártó upa, da za marec obstaja možnost za blažitev protiruskih sankcij, vendar bo tudi to v prvi vrsti odvisno od razvoja ameriško-ruskega dialoga. Pozitiven premik lahko Evropsko unijo prepriča, da ni druge možnosti kot iti po poti izboljšanja odnosov z Rusijo. Po trditvah Sijarte je ostalo stališče Madžarske nespremenjeno: sankcije so škodljive tako za rusko kot za evropsko gospodarstvo. “Po naših ocenah je Madžarska v treh letih izgubila možnosti za ustvarjanje prihodkov v višini 6,5 milijard dolarjev, in to samo na področju izvoza. To je opazna izguba glede na to, da je skupni letni obseg madžarskega izvoza okoli 90 milijard dolarjev,” je dodal Szijjártó, ki je še poudaril, da bi morali odločitve o uvedbi sankcij sprejemati voditelji držav, vendar pa v Evropski uniji to vprašanje vedno spustijo na nižjo raven.

Na vprašanje, zakaj torej Madžarska ne izkoristi pravice veta (v EU ga ima vsaka država), če se že ne strinja s politiko sankcij, je Szijjártó. odgovoril, da Madžarska ne želi spodkopati enotnosti EU. “Poleg tega smo bili osamljeni, ko smo se borili za spremembo stališča ali pa vsaj za njegovo revizijo. Držav, kot je Madžarska, je bilo kar nekaj, vendar smo na dan, ko je bilo potrebno sprejeti odločitev, ostali sami,“ je dodal.

O rusko-madžarskem sodelovanju in obisku Putina

Kljub sankcijam se sodelovanje med Madžarsko in Rusijo razvija naprej. Sijarto je tako napovedal, da bo prav gospodarsko sodelovanje postalo glavna tema ob obisku Vladimirja Putina, ki se na Madžarsko odpravlja 2. februarja. Pojasnil je, da Madžarska že investira svoja sredstva v nekaj pomembnih projektov v Rusiji, in sicer v tovarno za proizvodnjo dodatkov h krmi v Tulski oblasti in tovarno za predelavo mesa v Podmoskovju. Še en pomemben projekt je izgradnja druge linije jedrske elektrarne Pakš. Dva energetska bloka za to jedrsko elektrarno bo gradila ruska korporacija Rosatom. Poleg tega je Madžarska že podpisala sporazume o sodelovanju s podjetjem Gazprom do leta 2021.

Težko je biti kristjan v Evropi

Pomembna tema srečanja bo po napovedih Szijjárta tudi kulturno sodelovanje. “Mi spoštujemo vašo kulturo in vašo religijo. V tem trenutku so med petimi ljudmi, ki so ubiti iz verskih razlogov, kar štirje kristjani. V primerjavi z drugimi veroizpovedmi je krščanstvo danes najbolj mučeniška vera. Na žalost te na Zahodu gledajo kot tujca, če o tem spregovoriš na glas. Zdi se, da je svojevrstna kristjanofobija zadnja oblika diskriminacije, ki se še vedno smatra za dopustno,” je izjavil madžarski minister. Dodal je, da sta na zadnjem sestanku ministrov OVSE-ja (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi) temo zaščite kristjanov načeli samo Madžarska in Rusija. “Gre za pomembno temo, zato pričakujemo, da bo do 2. februarja vlada sprejela odločitev o rekonstrukciji štirih pravoslavnih cerkva na Madžarskem in da bodo za to dodeljena sredstva,“ je izjavil Szijjártó.

O zaščiti manjšin v Ukrajini

V intervjuju za Kommersant je Szijjártó spregovoril tudi o stališču Madžarske do ukrajinskega vprašanja. V Ukrajini živi okoli 150 tisoč predstavnikov madžarske manjšine. V svojem komentarju glede možnosti sprejetja Zakona o jeziku v Ukrajini (zakon na javnih mestih ter v vsakodnevnem življenju prepoveduje uporabo drugih jezikov razen ukrajinskega) je Szijjártó izjavil, da Madžarska ne bo trpela nikakršnih amandmajev na zakone o izobraževanju in jeziku, ki bi utegnili poslabšati položaj manjšin. “Če bodo kakšnikoli amandmaji ali spremembe poslabšale življenje manjšin, tudi madžarske, bomo to vprašanje sprožili na nivoju EU. To ni tema, ki se nanaša samo na notranje zadeve Ukrajine, ampak je tema, ki sega daleč preko meja omenjene države. Moramo braniti manjšine in izvajati evropske standarde, tudi takrat, ko gre za Ukrajino,” je dodal. 

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.