Donbas na meji humanitarne in ekološke katastrofe

01. februar 2017 Jekaterina Sinelščikova
V Donbasu potekajo intenzivni artilerijski napadi, v katerih je umrlo že več deset ljudi. V Avstriji so sklicali izredno zasedanje Stalnega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Pojasnjujemo, kako in zakaj je konflikt na vzhodu Ukrajine spet prešel v “vročo fazo”.
Petro Poroshenko
Petro Porošenko med obiskom na vzhodu Ukrajine. Fotografija: Reuters

V zadnjih treh dneh so se razmere na vzhodu Ukrajine ponovno zaostrile. Predstavniki Kijeva in Doneške narodne republike (DNR) so 29. in 30. januarja drug drugega zasuli z obtožbami o tem, kdo je kriv za začetek novih spopadov. Umrlo je nekaj deset ljudi, okolica Donecka je brez elektrike.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je na novinarski konferenci Kijev obtožil agresije, češ da so ukrajinske oborožene strukture “ob podpori artilerije prešle ločnico med sprtima stranema”. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo sporočilo, v katerem med drugim pravijo, da je jugovzhod Ukrajine na meji humanitarne in ekološke katastrofe, kar je “neposredna posledica dejstva, da Ukrajina neprestano krši obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom sporazuma iz Minska, za katere kaže, da jih v Kijevu nihče ne namerava izpolniti”. Rusko ministrstvo je ukrajinske oblasti pozvalo, naj nemudoma prenehajo z oboroženimi provokacijami v Donbasu.

Berlin je krivdo za eskalacijo v Donbasu pripisal uradnemu Kijevu

Intenziven artilerijski napad se je začel, ko je bil ukrajinski predsednik Petro Porošenko na uradnem obisku v Nemčiji. Nemudoma je preklical svoj obisk in sklical izredno zasedanje kontaktne skupine za reševanje situacije v Donbasu, obrnil pa se je tudi na generalnega sekretarja OZN. Kot vedno doslej, Kijev tudi za tokratno eskalacijo obtožuje Rusijo: “Od Ruske federacije zahtevamo, da takoj preneha s sovražnimi dejanji in se drži prekinitve ognja,“ je v svojem govoru izjavil stalni predstavnik Ukrajine pri OZN Vladimir Jelčenko. V Avstriji so za včeraj sklicali izredno zasedanje Stalnega sveta OZN.

Bo Trump ugriznil v vabo?

Nekateri niso spregledali, da se je vse to zgodilo dan po telefonskem pogovoru med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je večkrat izjavil, da se želi distancirati od ukrajinskega konflikta. V Rusiji vlada prepričanje, da aktiviranje bojnih dejstev predstavlja enega od načinov, da Kijev pritegne pozornost javnosti. Vendar pa Kijev odgovarja z isto mero in lahko to počne še zelo dolgo ...

Kremelj: Kijev se sam odpoveduje Donbasu, ko vztrajno blokira to regijo

Raketirajo območje med Avdjejevko (blizu frontne črte) in Doneckom, glavnim mestom DNR. Avdjejevka ima "plavajoči status" in je bila pred začetkom eskalacije pod nadzorom Ukrajine, že čez dva dni se je znašla v rokah doneških upornikov, zdaj pa je spet pod nadzorom ukrajinske vojske, zlasti prostovoljnih bataljonov. Prebivalci Avdjejevke so še naprej brez ogrevanja, vode in elektrike, v mestu pa se po trditvah opazovalca OVSE-ja nahajajo tanki in havbice.

Podatki o številu mrtvih se razlikujejo. Po oceni Kijeva so samo v zadnjih 24 urah njihove položaje raketirali 71-krat, v tem času pa naj bi umrli 3 vojaki. Obrambno ministrstvo DNR sporoča, da so ukrajinske izgube precej večje, saj naj bi v Avdjejevki umrlo najmanj 78 vojakov, ranjenih pa naj bi jih  bilo 76. Ukrajinska vojska je v samo 24 urah na ozemlje DNR izstrelila 2,411 projektilov, so sporočile oblasti republike in dodale,  da je Ukrajina pripravljala teroristični napad na doneško vojaško enoto, ki bi ga morali izvesti ob pomoči lažnega upornika.

Kijev želi pritegniti pozornost

“Nihče ne ve, kaj se je v resnici zgodilo in kdo je v sod smodnika vrgel vžigalico. V Donbasu je bila situacija ves čas eksplozivna. Niti ena niti druga stran nista spoštovali sporazumov iz Minska,“ je za RBTH izjavil direktor sklada Ukrajinska politika Kost Bondarenko. Po njegovem mnenju se je Avdjejevka prej ali slej morala zgoditi, zato tega ne gre povezovati z željo, da se pritegne pozornost nove administracije Bele hiše in OVSE-ja. “Ne bi rekel, da je smiselno vleči takšne vzporednice. To ni igra, ki bi jo Trump sprejel, kar v Kijevu še kako dobro vedo,“ smatra Bondarenko.

DNR in LNR prosita Putina, Merklovo in Trumpa, da ustavijo Porošenka

Številni menijo drugače in v zadnjem dogajanju vidijo prav željo Ukrajine, da vprašanje Donbasa vrne na dnevni red. Drugi verjeten razlog je dejstvo, da Kijev ne želi izpolniti sporazumov iz Minska. “Takšna agresivna dejanja ob sodelovanju Ukrajinskih oboroženih sil ogrožajo cilje in naloge, ki so povezane z realizacijo sporazuma iz Minska. <…> Še več, vse skupaj je videti kot poskus, da na ta način preusmerijo pozornost z zelo nestabilne notranjepolitične situacije v Ukrajini,“ je za Kommersant FM izjavil tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov.

Evakuacija prebivalcev iz Donecka

“Islamska država, Sirija, Kitajska in notranji problemi – to so vprašanja, ki trenutno ZDA zanimajo precej bolj od konflikta v Donbasu, ki je vsem že prišel vrh glave, je v pogovoru za RBTH med drugim dejal Andrej Suzdaljcev, namestnik dekana Fakultete za svetovno ekonomijo in mednarodno politiko Nacionalne raziskovalne univerze Visoka šola za ekonomijo. “V tej situaciji so v kontekstu zaostrovanja konflikta na zelo neobičajen način izpostavili Porošenkov obisk Berlina. To deluje zelo sumljivo. Porošenko ima dvojni scenarij.”

Ukrajina je dejansko v težavah do vratu, ocenjuje Boris Šmeljov, vodja Centra za rusko zunanjo politiko na Inštitutu za ekonomijo Ruske akademije znanosti. Pojasnjuje, da so rezultati reform sila skromni, gospodarstvo je v najgloblji krizi, Porošenko pa je deležen ostrih kritik. “Če Kijev provocira, začne Donbas nemudoma odgovarjati. Trenutno ni pogojev za rešitev konflikta, saj sta obe strani v pat-poziciji. Zato je od časa do časa treba “zaigrati na neke strune”.

Strokovnjaki ocenjujejo, da Ukrajina niti Moskvi niti Washingtonu ne bo povzročila pretiranega glavobola: “Donbas ima dovolj možnosti, da odbije vsak napad. Njihova naloga je, da ne popuščajo. Nikoli ne bodo popustili, pač pa bodo počakali, da se Rusija in ZDA brez hitenja dogovorita o skupnem pritisku na Porošenka glede izpolnjevanja sporazuma iz Minska,“ je zaključil Šmeljov.

Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku