“V Venezuelo je politična revolucija prišla z ozaveščanjem ljudstva”

06. februar 2017 Miroslav Cunjak, Polona Frelih
Stalni odpravnik poslov veleposlaništva v Sloveniji je spregovoril o dejanskem stanju stvari v Venezueli, uspehih in problemih venezuelske družbe, sodelovanju z Rusijo in viziji večpolarnega sveta.

 Stalni odpravnik poslov Veleposlaništva Bolivarske republike Venezuele, nj. ekscelenca Wilmer Armando Depabloso. Vir: Polona Frelih Stalni odpravnik poslov Veleposlaništva Bolivarske republike Venezuele, nj. ekscelenca Wilmer Armando Depabloso. Vir: Polona Frelih

Stalni odpravnik poslov Veleposlaništva Bolivarske republike Venezuele, nj. ekscelenca Wilmer Armando Depabloso, se je z RBTH Slovenija pogovarjal 3. februarja, dan pred obletnico prvega poskusa revolucije proti režimu takratne vladavine, do katere je prišlo leta 1992 in jo je izvedel nekdanji voditelj Hugo Chavez, takrat še oficir v venezuelski vojski. V spomin na ta dogodek so nama podarili repliki takratnih “revolucionarnih” oznak. Legendarni, za mnoge pa tudi kontroverzni voditelj Hugo Chavez, naju je ves čas intervjuja spremljal z neštetih portretov, ki krasijo delovne prostore Veleposlaništva Bolivarske republike Venezuele v Ljubljani. “Odprti smo za vsa vprašanja,” so dejali in naju sprejeli odprtih rok.

MC: Morda bi našim bralkam in bralcem za začetek predstavili vašo državo, z za javnost morda nekoliko nenavadnega stališča: Preko Ustave Bolivarske republike Venezuele, ki je v tretjini vseh členov posvečena človekovim pravicam.

Ravno včeraj je bila 18. obletnica prve prisege takratnega predsednika Huga Chaveza (2. februar 1999), na takrat veljavni ustavi iz leta 1961. Ob prisegi je obljubil, da bo začel s postopkom spreminjanja ustave, s katero ni bil zadovoljen. To je kasneje tudi uresničil preko javne razprave, kar pomeni, da smo postopek spremembe ustave izpeljali v sodelovanju z venezuelsko družbo.

Ravno te dni zaključujemo s prevodom venezuelske ustave v slovenski jezik. Pri strokovnem prevodu nam pomaga gospa Vasilka Sancin s Pravne Fakultete v Ljubljani.

Ko boste imeli možnost prebiranja venezuelske ustave, boste videli, da ustava dejansko pokriva vse družbene vsebine. Predvsem pa je potrebno izpostaviti, da so pri pripravi besedila nove venezuelske ustave sodelovali vsi tisti, ki jih ustavne pravice dejansko tudi zadevajo. Nova venezuelska ustava »razbije« klasično delitev na tri veje oblasti, se pravi izvršno, zakonodajno in sodno ter vpeljuje neko novo prakso, kjer sta dodani dve vsebini. T. i. volilna oblast in moralna oblast. Slednjo sestavljajo tožilci, varuh človekovih pravic in organ, podoben slovenski protikorupcijski komisiji. Slednja skrbi, da se ustava upošteva in izvaja v skladu s temeljnimi določbami.

Venezuelska ustava že od svojih splošnih določb in preko vseh členov, ki jih vsebuje, predstavlja državo, v kateri se spoštujejo pravo, socialne pravice in človekove pravice. Členi venezuelske ustave zajemajo dejansko vse, od pravic otrok in najstnikov, pravic žensk, do pravice do izobraževanja. Opredeljena je tudi pravica do stanovanja, ki je po venezuelski ustavi pojmovana kot človekova pravica. Prav tako ima venezuelska ustava posebno poglavje, ki se nanaša na pravice staroselcev.

MC: Kdo predlaga in kdo posameznike in posameznice imenuje na funkcije organov, ki ste jih omenili?

Vse postopke imenovanj vseh organov v državi določa ustava. Določeni so postopki imenovanja sodnikov, predstavnikov v nacionalnem volilnem svetu, poslancev v Narodni skupščini. Opredeljen je postopek izvolitve in pristojnosti Predsednika Republike, kot tudi vse funkcije prej omenjene pete, moralne veje oblasti.

MZZ Rusije: V Venezueli se dogaja scenarij »barvne revolucije«

PF: Omenili ste Huga Chaveza. V letošnjem letu ste odlikovanje Huga Chaveza podelili ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Zakaj?

Gre za edinstveno nagrado, saj gre za prvo odlikovanje, ki nosi ime po Hugu Chavezu. Namen tega odlikovanja je pokloniti se prizadevanjem za dosego miru, suverenosti in neodvisnosti, za katere se zavzema naša država. Gospod Putin je v Venezueli priznan kot velik državnik, ki se zavzema za multicentrično, večpolarno ureditev sveta.

Predsednik Putin je predsednik z veliko strastjo in vizijo ter predanostjo do naše države. Odbor, ki podeljuje to nagrado, je odlikovanje predsedniku Putinu utemeljil z besedami, da gre za izkazano spoštovanje in zahvalo za prispevek človečnosti in miru ter da nas je Putin obvaroval pred tistim zadnjim korakom, ki bi lahko eskaliral v III. svetovno vojno.

Srečanje Vladimirja Putina in Huga Chaveza. Vir: ReutersSrečanje Vladimirja Putina in Huga Chaveza. Vir: Reuters

MC: Venezuela je aktivna članica Unije južnoameriških držav (UNASUR), ki ima 12 članic in več operativnih teles. Eno izmed njih je tudi »južnoameriški obrambni svet«. Kakšna je vloga tega skupnega obrambnega sveta in zakaj je tako pomembna?

Glede na to, da obstajajo tradicionalne organizacije v smislu OZN in tako naprej, se je Chavez po prihodu na oblast posvetil ustvarjanju organizacij regionalnega tipa, kot so CELAC, UNASUR, PETROCARIBE … Potrebno je razumeti regionalni vidik ustvarjanja mehanizmov.

Venezuela trenutno predseduje organizaciji UNASUR. V zadnjem času smo bili priča zaključku mandata generalnega sekretarja Ernesta Samperja, nekdanjega kolumbijskega predsednika, ki se je posvečal nacionalnemu dialogu. V prihajajočih dneh čakamo na novega generalnega sekretarja. Na zadnjem zasedanju v Dominikanski republiki smo videli 12 predstavnic organizacije. Zato se mi zdi to vprašanje tako pomembno. Če se ozremo na zemljevid obeh ameriških kontinentov, vidimo da oba skupaj štejeta 35 držav. V Severni Ameriki sta Kanada in ZDA, sledi Srednja Amerika s Karibi in Južna Amerika.

Če se osredotočimo na kontekst vojaških oporišč, lahko vidimo, da je Venezuela obkrožena s sedemdesetimi vojaškimi bazami. Med drugim se nahajajo v Kolumbiji, na Karibih in Antilih so oporišča pod okriljem Nizozemske. Vojaške baze so prisotne v Čilu in Urugvaju in tudi v Argentini, kjer jim nastanitev omogoča predsednik Mauricio Macri.

V zadnjem času se je v regiji povečal vpliv vojaškega pakta NATO, ki se povezuje z administracijo v sosednji Kolumbiji. Zato je pomembno, da znotraj organizacije UNASUR obstaja mehanizem, ki se posveča vsebini varnosti.

PF: Venezuela je ena redkih držav, ki je priznala rusko stališče glede Krima, Ukrajine, Sirije, Južne Osetije, Abhazije … Rusija na drugi strani vedno poudarja, da zelo spoštuje samostojno politiko in neodvisnost Venezuele. Pred kratkim so v Rusiji izjavili, da smo v Venezueli priča scenariju barvne revolucije. Bi lahko rekli, da Zahod pritiska na skorajda vse države v Južni Ameriki in koliko vam v tej luči pomeni ruska podpora?

Venezuela in Rusija si delita vizijo nekega novega sveta, v katerem bi se dosedanje sile decentralizirale, v katerem bi obstajala nekakšna pluripolarnost. Ta vizija ni v skladu z idejo Zahoda, ki je doslej prevladoval.

Ko je nekdanji predsednik Hugo Chavez sprejel ruskega predsednika Vladimirja Putina na obisku v Venezueli, sta voditelja potrdila, da poti nazaj ni več in da svet stremi k spremembam, ki nakazujejo novi svetovni red. Takšen, ki se nagiba k multipolarnosti in multicentričnosti.

Obstaja nekaj, kar očitno ne želi razumeti nobena od dosedanjih ameriških administracij: Če želijo obdržati svojo hegemonijo, svojo prevlado, morajo imeti izpolnjena dva geopolitična pogoja. Prvi pogoj je, da morajo imeti zagotovljene potrebe po energiji, drugi pogoj pa je unipolaren, centralističen svet. Če se ozremo na osemletno vladavino administracije Baracka Husseina Obame, je slednji v omenjenem obdobju dobil Nobelovo nagrado za mir in nato začel sedem novih vojn.

Kar se tiče odnosov med Venezuelo in Rusijo, bi želel izpostaviti, da imata Venezuela in Rusija dobre diplomatske odnose in dobro sodelujeta že iz časov pred Chavezom in Putinom. Pred kratkim, natančneje novembra 2016, smo na našem Veleposlaništvu gostili priznano južnoameriško intelektualko Carmen Bohórquez, ki je predavala o Franciscu de Mirandi, pomembnem človeku ne samo za Venezuelo, temveč širšo regijo Latinske Amerike, ki je imel velik vpliv na proces osamosvojitve.

Dr. Bohórquezova, ki je po izobrazbi filozofinja in je med drugim koordinatorka Latinske mreže intelektualcev, umetnikov in akademikov, v vseh intervjujih, pogovorih in srečanjih z naborom različnih intelektualcev izpostavlja, da imata Venezuela in Rusija skupno zgodovino, ki sega v nekaj preteklih stoletij, saj se je Francisco de Miranda, idejni predhodnik osvoboditelja Latinske Amerike Simona Bolivarja, med drugim boril tudi v ruski uniformi.

V ponedeljek ( danes, 6. februar 2017 , op. RBTH) se bo venezuelska zunanja ministrica Delcy Rodriguez v Moskvi srečala z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Pred kratkim se je Rodriguezova srečala z veleposlanikom Ruske federacije v Venezueli. Analizirala sta bilateralne odnose med državama.

Stičišča bilateralnih odnosov se dotikajo skoraj vseh področij; od tehnologije do gradbenega sektorja, pridelave hrane. Izpostavila sta eno izmed najpomembnejših vsebin – varnost. Venezuela je imela pred prihodom Chaveza varnostno-obrambne stike samo z ZDA. To je tako, kot če bi volkovom zaupal varovanje mesa. Kljub dogovoru o sodelovanju na področju varnosti, ZDA denimo niso poslale Venezueli takrat najmodernejših bojnih letal F-16. Zdaj je sodelovanje Venezuele z Rusijo najmočnejše prav na področju varnosti, obrambe. Ne gre pozabiti, da se je aktivirala ameriška 4. flota, ki pluje okoli južnoameriške celine in je v pripravljenosti.

V Moskvi je v ponedeljek 6. februarja potekalo srečanje ruskega zunanjega ministra in venezuelske zunanje ministrice.Vir: Rusko ministrstvo za zunanje zadeveV Moskvi je v ponedeljek 6. februarja potekalo srečanje ruskega zunanjega ministra in venezuelske zunanje ministrice.Vir: Rusko ministrstvo za zunanje zadeve

PF: Omenili ste velike venezuelsko-ruske investicije v naftni in plinski industriji, orožarsko industrijo. Venezuela je velik kupec ruskega orožja. V zadnjem času Rusi radi poudarijo, da se je Venezuela uspela stabilizirati prav po zaslugi ruske pšenice.

 Za Venezuelo je zelo pomembno sodelovanje. Venezuela namreč ne trguje po klasičnih vzorcih plačilnega prometa za opravljene storitve in dostavljeno blago, temveč po principih blagovne menjave. Od tod tolikšen poudarek na sodelovanju, ko govorimo o odnosih.

PF: Kaj recimo Venezuela pri blagovni menjavi ponudi Rusiji? Denimo v zameno za pšenico?

Venezuela je država z največjimi zalogami nafte na svetu. Območju, ki se je nekoč imenovalo Pas Orinoka in danes nosi naziv Pas Huga Chaveza, je razdeljeno na več manjših območij. Chavez, ki je bil zelo dober strateg, je celotno območje ponudil v sodelovanje 33 državam. Te države so prišle na to območje z znanjem in tehnologijo. In ravno zaradi tega je območje nacionalizirano, kar določa tudi nova venezuelska ustava, ki pravi, da surovine pripadajo ljudstvu in so namenjene ljudstvu.

Ameriški strokovnjaki, ki so sodelovali pri presojanju kvalitete tamkajšnje nafte, so trdili, da je venezuelska nafta izredno slabe kakovosti. In v tej nameri jim je celo uspelo, saj so Venezuelci verjeli poročilom o slabi kakovosti nafte.

MC: Rekli ste že, da ima Venezuela empirično dokazano največje zaloge nafte na svetu. Kako je z drugimi energenti in ali morda v tem prepoznate nevarnost, glede na bližino ZDA in njenih energetskih potreb? Nenazadnje je Venezuela mnogo bližje ZDA kot Perzijski zaliv z bližnjevzhodno nafto. Stroški transporta so v primeru Venezuele nižji, kar zelo vpliva na ceno nafte. Povezujete vprašanje energetskih potreb ZDA z varnostjo Venezuele?

ZDA imajo zaloge nafte za manj kot 20 let, zato potrebujejo venezuelsko nafto. ZDA so uničile Bližnji vzhod z uporabo metod, ki smo jim bili priče v Libiji, Iraku, danes Siriji. Ne gre samo za izredno težko situacijo na tistem območju, temveč tudi za vprašanje transporta nafte z Bližnjega vzhoda do ZDA, ki je tudi zaradi izredno dolge poti precej kompleksen. Transport traja več kot 40 dni, preden bližnjevzhodna nafta doseže ZDA, kar povzroča velike stroške, ki vplivajo na cene rafiniranih energentov.

Drugi vir energetskih potreb ZDA je Venezuela, ki je do pristaniške ameriške naftne infrastrukture oddaljena največ štiri dni. Tukaj lahko jasno vidite razliko v stroških. Primerjajte tudi, kako je transportirati nafto z vojnega območja ter območja, kjer obstajajo idealni pogoji za trgovanje.

Vendar pa ne govorimo samo o nafti. Venezuela ima certificirano največje zaloge diamantov na svetu. V Venezueli je ogromna zaloga koltána, ki se uporablja v visokotehnološki proizvodnji izdelkov za široko potrošnjo. Koltán uporabljajo pri izdelavi mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov in izdelavi mnogih drugih izdelkov.

A to še ni vse ... Venezuela ima poleg omenjenega tudi velike zaloge zlata, ki so ravno v procesu certificiranja kot največje zaloge na svetu. Trenutno ima največ zalog zlata Južnoafriška republika, vendar ravno skozi omenjeni proces certificiranja poteka dokazovanje, da ima Venezuela kar sedem tisoč (7.000) ton zlata. Podlaga venezuelske valute je zlato, podlaga ameriškega dolarja pa je fiktivna.

Na ozemlju Venezuele je mogoče pridobivati 145 različnih mineralov, kar je izreden potencial za venezuelsko družbo. Ozemlje, kjer je veliko različnih mineralov, je predmet ozemeljskega spora med Venezuelo in Gvajano, ki pa je v procesu odločanja. Gre za neupravičene zahteve Gvajane za ozemlje, ki je bilo v preteklosti že dodeljeno Venezueli. Gvajana izpodbija že sprejete sklepe in je sprožila ponovno presojo, ki se mora po mednarodnem pravu zdaj tudi izpeljati. Spor se rešuje v arbitražnem postopku in s pomočjo mehanizma OZN, ki temelji tudi na odločanju o »delovanju v dobri veri« (»act in good faith«) kot neke vrste monitoringu pri reševanju tega konflikta.

MC: Kako in na kakšen način se Venezuela loteva tega varnostnega problema? Gleda morda na bilateralne gospodarske in ekonomske odnose z Rusko federacijo in Kitajsko, kot na neke vrste varovalko? Razume investicije omenjenih držav v venezuelsko gospodarstvo kot svojevrstno obrambo nacionalnih interesov pred ameriškim imperializmom in politiko enostranskih ukrepov ZDA?

Preden odgovorim na to vprašanje, bi želel dodati še nekaj pomembnega k prejšnjemu odgovoru. Ko je prišlo do prej omenjenega ozemeljskega spora med Venezuelo in Gvajano, se je na območju pojavila ameriška energetska korporacija Exxon Mobil, ki je pričela z raziskovanjem območja, da bi preverila prisotnost in količino nafte, zemeljskega plina in različnih mineralov. Zakaj omenjam Exxon Mobil? Zato, ker je novi ameriški državni sekretar Rex Tillerson nekdanji izvršni direktor omenjene korporacije. To je v bistvu zelo pomemben element, ko imamo v mislih varnost Venezuele.

Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je nekdanji ameriški predsednik, tik preden je zaključil svoj mandat, podaljšal izvršni odlok, ki Venezuelo opredeljuje kot nenavadno in izredno grožnjo nacionalni varnosti ZDA.

In kako se Venezuela zaščiti? Kako gledamo na strateško zavezništvo z Rusijo? Poudariti želim, da prvo zaščito predstavlja venezuelska ustava, saj je ljudstvo toliko politično angažirano in ozaveščeno, da si je samo spisalo ustavo in v njej opredelilo, da so vse naravne dobrine v skupni lasti in namenjene ljudstvu.

Na svetu ni primera, da bi bilo katero ljudstvo tarča tako obsežne asimetrične vojne kot je venezuelsko. Ljudstvo je zdržalo vse pritiske medijske, psihološke ter gospodarske vojne in ni prišlo do državljanske vojne, kar kaže na veliko ozaveščenost naroda in uporabo vseh instrumentov, ki jih imamo na voljo za obrambo. In politična ozaveščenost je tukaj ključnega pomena.

Predsednik Chavez je dostikrat govoril o primeru nekdanje Jugoslavije, češ da je bila v primeru Jugoslavije prvič uporabljena strategija Genea Sharpa, kako razdeliti ljudstvo, da se izkoristi ustvarjena situacija za prevzem in popoln nadzor nad določeno državo, njenimi resursi in njenimi ljudmi. Na več kot dvajsetih volitvah v Venezueli je volilna udeležba presegla 80%! Potemtakem lahko trdimo, da poskusi zunanjih vplivov na politično revolucijo v Venezueli niso obrodili sadov in to ravno zaradi široke podpore ljudstva in politične participacije pri družbenih procesih. Pri Chavezu je bil pristen še drugi aspekt – uprl se je unipolarnemu svetu.

Zdaj pa se vrnimo na zadnje vprašanje. Zelo pomemben element, kako se zavarovati pred vplivi na nacionalno varnost Venezuele, predstavljajo prej omenjene regionalne organizacije Petrosur, CELAC, Mercosur, UNASUR, Petrocaribe …, ki dejansko zagotavljajo zaščito celotne regije pred vsemi temi napadi.

Pred zaključkom mandata Baracka Husseina Obame je bil sklican vrh držav članic združenja Petrocaribe, ki ga je ustanovil ravno Hugo Chavez z namenom vplivanja na države članice, naj se povezujejo z Venezuelo. Venezuela državam članicam združenja Petrocaribe dostavlja nafto v zameno za drugo blago (žito, hrano …).

O Rusiji smo že govorili, kakšno vlogo pa ima Kitajska v kontekstu zaščite? V zadnjih desetih letih sta Kitajska in Venezuela obnovili sodelovanje na vseh področjih. In danes je med državama veljavnih več kot štiristo bilateralnih sporazumov. Kitajska je zelo pomembna zaveznica Venezuele, saj sodeluje z vsem svojim znanjem in tehnologijo pri črpanju in predelavi nafte.

Wilmer Armando Depabloso med petkovim intervjujem. Vir: Polona Frelih Wilmer Armando Depabloso med petkovim intervjujem. Vir: Polona Frelih

MC: Razumljivo je, da Kitajska sodelovanja ne prakticira iz nekih filantropskih nagibov, pač pa ima jasno izpostavljene lastne interese …

Za tem seveda stojita neka strategija in cilj, ki mu sledi Kitajska …

MC: V ozadju je seveda tudi nek interes Venezuele, ki ji to sodelovanje in vzajemnost koristi z vidika varnosti v relaciji do ZDA …

Gre za mednarodne odnose, ki temeljijo na spoštovanju suverenosti in splošnih pravil sodelovanja in medsebojne izmenjave.

PF: Omenili ste medijsko vojno. V Sloveniji in tudi v tujih medijih zelo malo beremo o dosežkih Huga Chaveza, ki smo ga danes že velikokrat omenili, na področjih izobraževanja, zdravstva … V Sloveniji recimo zelo pogosto beremo članke o težavah s toaletnim papirjem v Venezueli. Kako ste zadovoljni s podobo, ki jo zahodni mediji slikajo o vaši državi?

Za tem seveda stoji agenda neke linije, ki se z množičnimi mediji širi preko Španije, AFP, Reutersa, ki pa niso osredotočeni samo na Venezuelo, temveč tudi na Bolivijo in Ekvador.

Omenil bi Finance, Nova24, Demokracijo in tudi Delo, ki prikazujejo samo slabo oz. temno stran Venezuele in jo v svojih objavah še dodatno potencirajo. V Financah so pred časom pisali o vzroku težav, v katerih se je znašla Venezuela in naj bi temeljile na pomanjkanju surovin. Prej smo govorili o zalogah, ki jih premore Venezuela …

Omenil bi primer Čila in takratnega predsednika Salvadora Allendeja, ter povezavo takratne medijske vojne z ekonomsko blokado.

Tudi poročanja o pomanjkanju hrane in podhranjenosti prebivalcev niso skladna z dejanskim stanjem, saj je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) dvakrat ugotovila, da v Venezueli tega problema ni. To samo kaže, kako kontradiktorno je poročanje določenih medijev.

PF: Ampak vseeno … Rekli ste, »mediji potencirajo naše probleme«, to pomeni, da problemi vseeno obstajajo, tako kot v vsaki državi. Kateri so glavni problemi Venezuele?

Seveda obstajajo. Treba je razumeti, da so problemi Venezuele povezani zlasti z visoko stopnjo kriminala, ki je zgodovinski problem naše države. Drugi je ekonomski problem, ki je povezan z visoko stopnjo inflacije.

Vseeno je treba izpostaviti, da Venezuela sploh ni država, ki bi v Latinski Ameriki prednjačila v omenjenih kazalcih. Zahodni mediji ne govorijo o Mehiki, kjer je stopnja kriminala najvišja. Kar je tukaj posebej zanimivo je, da Luis Almagro Lemes, generalni sekretar Organizacije ameriških držav (OAS), ravno tako izpostavlja izključno Venezuelo in nikoli Mehike, ki ima hujše probleme na tem področju. Stopnja kriminala je višja tudi v Hondurasu, Braziliji in Kolumbiji. Alicia Bárcena, generalna sekretarka ekonomske komisije za Latinsko Ameriko in Karibe (ECLAC), je izpostavila, da je po njihovih podatkih stopnja kriminala v Venezueli na petem mestu med latinskoameriškimi državami. Nikakor ne negiramo težav, ki jih imamo s kriminalom, vendar se kazalci stopnje kriminala v Venezueli izredno potencirajo.

PF: O kakšnih vrstah kriminala govorimo? Prepovedane droge?

Različno. Ugrabitve, ropi, umori. Venezuela ni izvor težav s prepovedanimi drogami, pač pa predstavlja transportno pot, svojevrsten most ilegalni trgovini prepovedanih drog do končnih odjemalcev, ki jih je največ v ZDA. Svojčas je na območju Venezuele delovala ameriška Agencija za boj proti narkotikom (DEA). Ko je ta agencija zapustila Venezuelo, je – zanimivo – hkrati upadel transport prepovedanih drog preko Venezuele v ZDA.

PF: Kdo protestira proti predsedniku Maduru in kakšen odstotek ljudi predstavljajo protestniki? So morda plačani?

Kot v primeru Majdana v Ukrajini, Sirije, Libije in drugih držav so financirali tudi tukajšnje proteste preko t. i. nevladnih organizacij. S prihodom Donalda Trumpa se pričakuje zmanjšanje dosedanjega vpliva, ki ga je imelo delovanje venezuelske desnice in skrajne desnice. S prihodom na čelo ameriške administracije je Trump dejal, da bo prenehal s financiranjem organizacij, ki delujejo zunaj meja ZDA in so jih ameriške administracije, z namenom doseganja svojih ciljev, podpirale do sedaj.

MC / PF: Pa verjamete, da se bodo odnosi z ZDA dejansko izboljšali?

Mehiški predsednik je v kontekstu napovedi gradnje zidu ameriškega predsednika spomnil, da večina mesa, ki ga konzumirajo Američani, prihaja preko južne meje z Mehiko. Correa je zaradi napovedi Trumpa dejal, da se ekonomija latinskoameriških držav lahko krepi navznoter in da obstaja več opcij z Brazilijo in Argentino. Enako je bilo z vsiljenimi evropskimi sankcijami, ki so Rusijo samo dodatno okrepile. Rusija je tako prepoznala lastne potenciale.

Rusija krepi sodelovanje z Latinsko Ameriko na področju zdravstva

MC: Kaj lahko Venezuela ponudi Sloveniji v smislu gospodarskega sodelovanja?

V zadnjih treh letih se je sodelovanje na ekonomski ravni povečalo. Enako je s kulturno diplomacijo, parlamentarno diplomacijo, povečanju sodelovanja civilnih gibanj. Obstajajo namreč različni načini obveščanja in na omenjenih platformah temelječe sodelovanje je bilo v pomoč pri predstavitvi Venezuele. O Venezueli se je, kot smo povedali prej, pisalo v najslabši luči in še to je bilo prenapihnjeno.

Tako se ni govorilo o stopnji nepismenosti, ki je v Venezueli nična. Ni se govorilo o stopnji vpisa na visokošolske programe, ki je druga najvišja med latinskoameriškimi državami in peta na svetu. Venezuela je v preteklih petih letih zgradila 1,4 milijona stanovanj, vendar se o tem ni pisalo veliko. Od tod pomembnost, ki jo namenjamo gospodarski diplomaciji, ki je dejanski vzrok mojemu prihodu v Slovenijo leta 2013. Latinska Amerika ima ogromne zaloge različnih surovin. Države Latinske Amerike so pripravljene na sodelovanje z vsemi, na izmenjavo znanja, tehnologije in gospodarskega sodelovanja, ki bo temeljilo na spoštovanju. Od tod izhaja tako povečano sodelovanje s Kitajsko na področju avtomobilske industrije in tako dalje. Venezuela lahko Sloveniji ponudi ogromne količine surovin. Če pogledamo bilanco in krivuljo, ki ponazarja stopnjo sodelovanja, slednja v zadnjih letih raste. In taki so obeti tudi v prihodnje.

Venezuela se je povezala z vsemi državotvornimi institucijami v Sloveniji, od Uradov Predsednika Republike, Predsednika DZ in Predsednika Vlade do vseh 212 občin in trinajstih območnih gospodarskih zbornic.

MC: Kakšen je rezultat tega sodelovanja?

Če primerjamo krivuljo sodelovanja s Slovenijo s krivuljama Argentine in Brazilije, naša krivulja strmo raste. Še nekaj bi želel izpostaviti: v naslednjih mesecih bo prišel na delovni obisk v Slovenijo venezuelski minister za zunanjo trgovino in naložbe, Jesus Farias.

Več o dogajanju v Venezueli in tamkajšnjih protestih si lahko preberete tudi na naslednji povezavi.

Fidel Castro odhaja v večnost kot oseba, ki razdvaja


 

Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku