“V očeh Zahoda bo vstop Črne gore v NATO izbrisal vse nekdanje grehe Đukanovića”

Črnogorski premier Milo Đukanović na briefingu ob vrhunskem zasedanju zveze NATO v  Varšavi leta 2016. / Vir: ZUMA Press/Global Look Press

Črnogorski premier Milo Đukanović na briefingu ob vrhunskem zasedanju zveze NATO v Varšavi leta 2016. / Vir: ZUMA Press/Global Look Press

Ameriški senat je 28. marca odobril vstop Črrne gore v zvezo NATO, zato je vprašanje članstva te balkanske države v zvezi NATO samo še vprašanje časa. Po mnenju ruskih strokovnjakov Črna gora kot članica zavezništva ne bo prinesla nobenih sprememb za globalne odnose moči, bo pa zadala udarec interesom Rusije v regiji.

Večina članov ameriškega senata je 28. marca glasovala za pridruževanje Črne gore Severnoatlantskemu zavezništvu. Potreben je še podpis Donalda Trumpa in Washington bo dokončno ratificiral kandidaturo Podgorice, s čimer ne bo problemov, saj je predstavnik Trumpove administracije, državni sekretar Rex Tillerson, pred tem sam pozval senatorje, naj podprejo dokument.

Proces vstopa Črne gore v NATO se je začel maja lani. Šefi diplomacij držav zveze NATO so podpisali ustrezen protokol, zatem pa je Črna gora po besedah predstavnika črnogorske vlade Veska Garčevića  “de facto postala del bloka”. Črna gora bo dokončno postala 29. članica zveze NATO, ko bodo protokol ratificirale vse članice zavezništva. Do zdaj ga je ratificiralo 25 od skupaj 28 članic.

Ruski strokovnjaki ocenjujejo, da vstop Črne gore v NATO ni toliko potreben črnogorskemu narodu kot je potreben njihovemu dolgoletnemu voditelju Milu Đukanoviču (do novembra 2016 je bil premier). “Za Đukanovića je vstop v NATO sredstvo za zagotavljanje njegove nadaljnje vladavine,” je za RBTH povedal Georgij Engelhart, znanstveni sodelavec Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti.

Engelhart poudarja, da članstvo v zvezi NATO poleg ostalega Đukanoviću zagotavlja tudi to, da bo Črna gora neodvisna od Srbije in da bo prosrbsko razpoloženje zadušeno, poleg tega pa se bo po pridružitvi zvezi NATO črnogorsko-srbska meja varovala v skladu s 5. členom Severnoatlantske pogodbe, po katerem so članice zavezništva dolžne druga drugi zagotavljati vojaško pomoč.

Ameriški minister za obrambo Jim Mattis s črnogorskim ministrom za obrambo Predragom Boškovićem pred drugim sestankom Severnoatlantskega zavezništva v središču zveze NATO v Brusljul leta 2017.  Vir: ZUMA Press/Global Look PressAmeriški minister za obrambo Jim Mattis s črnogorskim ministrom za obrambo Predragom Boškovićem pred drugim sestankom Severnoatlantskega zavezništva v središču zveze NATO v Brusljul leta 2017. Vir: ZUMA Press/Global Look Press

S Engelhartom se strinja tudi Timofej Bordačov, direktor Centra za kompleksne evropske in mednarodne raziskave Nacionalne raziskovalne univerze Visoka šola za ekonomijo: “Vstop v NATO bo v očeh Zahoda izbrisal vse nekdanje Đukanovićeve grehe, tudi tiste, ki so vezani na kršenje zakonov ter skorumpiranost oblasti v državi.” Bordačov še opozarja, da sodeč po javnomnenjskim raziskavah in reakciji ljudstva veliko Črnogorcev ne želi vstopa v NATO.

Demonstracija uspeha zveze NATO

Pridruževanje Črne gore, kjer živi nekaj več kot 620.000 ljudi, država pa nima resne vojaške infrastruktire, za NATO ne pomeni nikakršne okrepitve, opozarja politolog Fjodor Lukjanov, glavni urednik časopisa Rusija v globalni politiki. “Gre za demonstrativni prikaz, da je Severnoatlantsko zavezništvo uspešno in da se razvija,” poudarja Lukjanov. Po drugi strani strokovnjak pravi, da gre samo za iluzijo razvoja, saj lahko trdimo, da je NATO v krizi, saj se ni sposoben zoperstaviti globalnim izzivom, pretresajo pa ga tudi nesoglasja med Evropo iz ZDA.

Širitev NATA-a na vzhod je bilo zaustavljeno, ko je na postsovjetskem prostoru širjenje trčilo v ruske interese, kot se je zgodilo v primeru Gruzije in Ukrajine. “Tukaj se je začela konfrontacija na nivoju, ki ga države članice zveze NATO niti najmanj ne potrebujejo. Od takšnega tveganja nimajo nobene koristi,“ je dejal Lukjanov. “V tem kontekstu zavezništvo medse sprejema države, ki za vojaški blok nimajo nobenega pomena. Cilj je samo demonstracija uspeha.”

Proti zvezi Rusije in Srbije

Predstavniki Rusije se že od samega začetka na možnost vstopa Črne gore v NATO odzivajo brez navdušenja. Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v začetku leta 2016 vstopanje Črne gore v NATO označila kot “ponižanje” za to državo. Stalni predstavnik Rusije pri zvezi NATO Aleksander Gruško je izjavil, da utegne biti pridruževanje Črne gore “nova napaka” zavezništva, ki v Evropi vzpostavlja omejevalne linije.

Strokovnjaki so prepričani, da sprejemanje Črne gore v NATO poteka po hitrem postopku zaradi strahu pred vse večjim ruskim vplivom. “Ideja o boju proti ruskemu vplivu na Balkanu obstaja sama po sebi, ne glede na to, ali je ruski vpliv realna grožnja ali ne,“ je dejal Georgij Engelhart. Dopušča možnost, da je bila pomemben element v pregrevanju atmosfere “ruske grožnje” zgodba o poskusu državnega udara v Črni gori oktobra 2016, za katerim so po trditvah glavnega posebnega tožilca Milivoja Katnića domnevno stale ruske tajne službe (za svoje trditve ni predstavil nobenih dokazov, Rusija pa je ostro zanikala vmešavanje v notranjepolitične zadeve Črne gore).

Timofej Bordačov poudarja, da vstop Črne gore v NATO zapira Srbiji izhod na morje in Rusiji odvzema vsakršno možnost, da v primeru nujnosti okrepi vojaško sodelovanje s Srbijo. “Vsak tovor iz Rusije je mogoče hitro prepeljati v Srbijo samo po morju, se pravi preko Črne gore,” je Bordačov pojasnil za RBTH.  “Po vstopu Črne gore v zavezništvo bo celotna skupna rusko-srbska infrastruktura odvisna od držav članic NATA.”

Morebitne reakcije

Črna gora vstopa v NATO z odkrito protiruskim stališčem, kar škodi avtoriteti Rusije v regiji, ocenjuje Georgij Engelhart. Po mnenju ruskega strokovnjaka bo Moskva poleg verbalnih obsodb zamrznila tudi vse svoje projekte bilateralnega sodelovanja s Podgorico. “Ne moremo reči, da v Črno goro prihaja obdobje razcveta,“ pravi Engelhart.

Po drugi strani Fjodor Lukjanov smatra, da bo reakcija Rusije verjetno neuradna. “Številni Rusi v Črno goro vlagajo denar,“ opozarja strokovnjak. “Lahko predpostavimo, da bodo poslali neformalno sporočilo poslovnim krogom (zlasti tistim, ki so vezani na državne strukture), da ni treba več investirati v to državo.” Vendar pa ne bo nekih drastičnih sprememb v odnosih, saj so ti že tako ali tako na precej nizkem nivoju zaradi medijskega škandala okoli poskusa državnega udara s strani Rusije, smatra Lukjanov.

Stefan Đukić, izvršni direktor Gibanja za vojaško nevtralnost (Črna gora)- Čeprav je obstajalo določeno upanje, da bo nova ameriška administracija vodila drugačno zunanjo politiko, ki bo spoštovala realnost multipolarnega sveta, si mislim, da ni nihče pretirano presenečen zaradi odločitve senata. Je pa zelo zgovoren način sprejetja odločitve – med razpravo so senatorji, ki so se zavzemali za ratifikacijo NATO protokola, večkrat kot samo Črno goro omenili Rusijo. S tem je vsem postalo jasno, da celotna zgodba o vstopu Črne gore nima veliko zveze z nami, pač pa gre bolj za odnos med Rusijo in ZDA. Črnogorska oblast se je zavestno odločila, da našo suverenost podredimo temu, da postanemo poceni “čip” v borbi med velikima silama.- Na nas Črnogorcih je, da si še naprej prizadevamo izboriti referendum in da kot državljani pokažemo, da se ne strinjamo s članstvom v vojaški zvezi. Referendum je obljubljal tudi predsednik Filip Vujanović, ko je zadnjikrat kandidiral. Vsaka odločitev v parlamentu bi bila nedemokratična in  podvržena bodočim spremembam.Igor Damjanović, gibanje „Ne v vojno, ne v NATO“ (Črna gora)Kljub nekaterim glasovom razuma, ki so nekaj mesecev prelagali ratifikacijo Protokola o vstopanju Črne gore v NATO pakt, je ameriški senat vendarle ratificiral sporni dokument. Stališča senatorja Johna McCaina so prevladala nad razumom.Z aktom o nasilni uvedbi črnogorskega članstva v zvezi NATO je ameriški senat brutalno poteptal celo lastno Deklaracijo o neodvisnosti iz leta 1776, v kateri med drugim piše: “Vlade, ki so ustanovljene med ljudmi, svoje zakonite pristojnosti črpajo iz soglasja tistih, ki jim vladajo.” Soglasja v črnogorski družbi glede vstopa v NATO v tem trenutku ni.Če bodo črnogorske oblasti preprečile narodni referendum o NATO paktu – in bojim se, da ga bodo – državljanom Črne gore kot edini legitimni odgovor ostaja tisti, ki so ga naši predniki dali 27. marca 1941. Vstop Črne gore v NATO, brez svobodnega in demokratičnega referenduma državljanov, ima vse pogoje za to, da se ga obravnava kot akt nasilne aneksije. Črnogorcem pravico, da si svoboden in demokratičen referendum o vstopu v NATO izborijo s vsemi civiliziranimi sredstvi, poleg že prej omenjene Deklaracije o neodvisnosti ZDA iz leta 1776, omogoča tudi 3. člen francoske Deklaracije o zaščiti človekovih pravic, ki je nekakšna biblija zahodne demokracije: “Načelo vsake suverenosti je samo v ljudstvu. Nihče, niti ena oseba, ne more vršiti avtoritete, ki ne izhaja iz ljudstva.”

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke