Barencburg: rusko naselje na polarnem otoku

Andrej Iskrov
Rusko rudarsko naselje Barencburg s 500 prebivalci se nahaja na otočju Špicbergen. Mnogi na otok pripotujejo z namenom, da bi videli še zadnji ostanek sovjetskega imperija, a ko prispejo, jih namesto tega pričaka sodobno severno mesto.

Nemec Dieter je eden od številnih turistov, ki so prišli v Barencburg, da bi končno spoznali, kako so ljudje živeli v času Sovjetske zveze. Dieter prihaja iz Stuttgarta, kjer je vse življenje delal kot inženir. Od upokojitve dalje obiskuje eksotične kraje.

Fotografija: Andrej Iskrov

"Nikoli nisem bil v Rusiji ali v Sovjetski zvezi, ker je bilo vedno težko pridobiti vizum," je dejal Dieter. "Ker za potovanje na otočje Špitcergen ne potrebujem vizuma, sem se odločil tu preživeti počitnice in se na lastne oči prepričati, kako živijo Rusi."

Rusi na otočju Špitzbergen

Polarno otočje Špicbergen pripada Norveški, vendar lahko na otočju koristijo pravico do bivanja in dela tudi ljudje iz več kot 70 držav, ki so leta 1920 v Parizu podpisale Spitsberški sporazum, s katerim je otočje pridobilo edinstven status v mednarodni politiki. Trenutno so na otočju le norveška in ruska naselja, Kitajska in Poljska pa imata tu svoji raziskovalni postaji.

Fotografija: Andrej Iskrov

V 20. stoletju so na otočju Špicbergen pridobivali premog, namenjen Evropi, vendar pa se je v zadnjih 20 letih njegova proizvodnja ustavila, kar je na otočju sprožilo pospešen razvoj turizma. Ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij je ruska vas Barencburg.

Sodobno mesto Barencburg

Dieter ne skriva, da Barencburg ni to, kar je od njega pričakoval. "Mislil sem, da bom videl kaj iz nekega drugega obdobja, nekaj, kar je izginilo po padcu sovjetskega imperija," ne skriva svojega razočaranja. "Nasprotno je Barencburg  sodobno mesto, v katerem so muzej, koncertna dvorana in celo pivovarna. Skoraj vse stavbe so videti, kot da so zgrajene popolnoma na novo, hotel pa ima tri zvezdice."

Fotografija: Andrej Iskrov

Pred leti je ruska vlada začela z obsežnim projektom razvoja ruskih naselbin na otočju Špicbergen, v zvezi s čimer so izvedli prenovo stavb in razširili turistično infrastrukturo.

Življenje na Arktiki je težko

Ne glede na to je življenje v Barencburgu težje, kot se morda zdi na prvi pogled. Oksana (spremenjeno ime), delavka v podjetju Arktikugol, iskreno pravi, da "polarna noč in dan trajata vsak po štiri mesece na leto. Mnogi imajo zaradi tega zdravstvene težave. Podnebje je precej ostro in vsi tega preprosto ne morejo zdržati. Moja hči se na podnebje kar ni mogla privaditi, zato sva jo morala z možem poslati k njenim starim staršem. Vidiva jo le med počitnicami. Vsem nam kronično proimanjkuje svežega sadja in zelenjave, pogrešamo pa tudi gozdove."

Fotografija: Andrej Iskrov

Oksanino pripoved dopolni njen mož, rudar Anatolij (spremenjeno ime): "V našem rudniku je ostalo le malo premoga. Da ga pridobimo dovolj, moramo delati na vedno globljih in nevarnih odsekih. Ne mine leto, da kdo od rudarjev ne umre ali postane invalid. V rudniku delam že skoraj štiri leta, v tem času pa sem izgubil dva prijatelja."

Razmere na trgu premoga ne prispevajo h gospodarski rasti. "Skoraj ves izkopan premog porabimo v otoški elektrarni," podatke razgrne Anatolij. "Rudnik dela le še za pokritje svojih stroškov, dobička pa praktično ni."

Fotografija: Andrej Iskrov

Severna ljubezen

Vsem težavam navkljub Anatolij in Oksana ne obžalujeta, da sta se preselila v Barencburg. Skoraj vsi prebivalci v vasi so državljani Ukrajine, ki so prišli iz Donbasa (krizno žarišče na vzhodu Ukrajine, op.ur.), njihovi predniki pa so bili prav tako rudarji. Na otočju je plača nekajkrat višja kot pri njih doma.  "Privarčevala sva za stanovanje, zdaj varčujeva še za avto," povesta prostodušno. "Denar bo šel za stanovanje in za hčerino izobraževanje."

S selitvijo v Barencburg sta pobegnila tudi pred vojaškim konfliktom v rodnem Donbasu: "Vojna je mnogim preprečila odhod domov. Nekaterim so porušili domove, drugim so pobili bližnje. Odleglo nama je, ker je najina hči v Rusiji pri starih starših."

Anatolij in Oksana med svojim bivanjem v Barencburgu vzljubila sever. "Tu je zelo mirno, človek biva sam z naravo. Skozi okno imava razgled na ocean in gore. Lahko rečeva, da je to najlepša pokrajina na svetu, " zamišljeno pove Anatolij.

Letos Anatoliju in Oksani poteče pogodba za delo. Želela bi se vrniti v domovino, a pravita, da bi v tem primeru preveč pogrešala Barencburg.

Fotografija: Andrej Iskrov

Na otočju Špicbergen se nahaja najbolj severno mednarodno letališče Longjir, na katerem dnevno pristajajo letala podjetij SAS in Norwegian iz Osla in Tromsa, v letošnjem letu pa je predvideno tudi odprtje poslovalnice družbe Finnair iz Helsinkov. Cena povratne vozovnice znaša več kot 300 evrov.

Barencburg je mogoče obiskati s helikopterjem (vse leto), na vozilih za globok sneg (pozimi) ali z ladjo (od aprila do oktobra). Redne prometne linije ne obratujejo.

Fotografija: Andrej Iskrov

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke