Planet Putorana: Potovanje v čudni svet ugaslega vulkana

Polja, ki jih je oblikovala lava, debeloroge ovce, neokrnjena narava, čaj iz komarjev. Precej pestra izkušnja!

Vir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.comVir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.com

Planota Putorana. Sanje vsakega popotnika. Ohranjena narava par excellence. »Dežela, kamor ni stopila človeška noga«. Skozi okno helikopterja se vidi kamniti masiv v velikosti Velike Britanije, ki se dviguje iz ravne močvirnate tundre. Tisti, ki prvič obiščejo planoto Putorana, so naravnost začudeni nad tem, kako ravno je to območje: Kako je nastalo?

Lava iz starega vulkana

Ta planota je bila nekoč vulkan. Pred 250 milijoni let je Osrednja sibirska planota razpadla in na površino so pritekli močni tokovi lave. Ta se je mešala in utrdila, tako pa je nastalo več plasti bazalta, ki spominjajo na nekakšno »pito«. Milijone let pozneje so plasti razcepile globoke soteske, podobne norveškim fjordom. Pojavili so se ledeniki, reke z brzicami in čista sladkovodna jezera. Evenki, severno avtohtono ljudstvo, planoti pravi »jezero s strmimi bregovi«.

Vir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.comVir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.com

Planota Putorana je uvrščena na seznam svetovne dediščine Unesca po zaslugi svoje »obsežne in raznolike pokrajine z neverjetno naravno lepoto« (kot piše na spletni strani Unesca) in popolnoma pristnimi arktičnimi ekosistemi: tajgo, tundro, gozdno tundro in celo arktično puščavo.

Vir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.comVir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.com

Putorana ima kar 25,000 jezer in je drugi največji vir pitne vode v Rusiji, takoj za Bajkalskim jezerom. Ima na stotine donečih slapov, med katerimi je tudi Talnikovij, največji ruski slap (663 metrov), ki je večji od stolpnice Empire State Building (443 metrov).

Vir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.comVir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.com

Gospodarji strmih pečin

»Če srečaš putoransko snežno ovco, te je res našla sreča. Fotografirati eno od živali pa je življenjska priložnost. Da bi z njimi v vrsti preživel nekaj ur, ne moreš niti sanjati,« piše popotnik Andrej Podkoritov na svojem blogu.

Vir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.comVir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.com

Andrej si je natrpal 40-kilogramski nahrbtnik in se odpravil na pot za tri tedne skozi goščave sibirskega ruševja in popolno divjino, kjer so ga spremljali komarji, odporni tudi na najbolj »ekstremna« sredstva proti mršešu. Sam je tri tedne hodil po Putorani ter fotografiral snežne ovce in vse ostalo, kar nudi planota.

Snežne ovce ogrožene vrste Ovis nivicola borealis tukaj v samoti živijo že 10,000 let. Njihova severna domovina je po velikosti podobna Islandiji, a zaščiteni naravni rezervat predstavlja samo 28 odstotkov njihovega ozemlja.

Vir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.comVir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.com

Pozimi se putoranske debeloroge ovce pasejo na ravnih rečnih bregovih in v gozdovih, poleti pa imajo najraje strme kamnite pečine, kjer se skrivajo pred volkovi, volkuljami in plenilci. Nič čudnega ni, da ni natančnih podatkov o snežnih ovcah in zelo težko določijo njihovo populacijo: Po zadnjih ocenah jih je ostalo samo še okoli 6000-6500.

Vir: Viktor MatasovVir: Viktor Matasov

Raziskovanje severa

Planota Putorana je bila stoletja nedosegljiva točka tako za avtohtone prebivalce kot za ruske raziskovalce. Na začetku 20. stoletja sta polarni raziskovalec Alexander Minnendorf in odprava Ruske akademije znanosti potovala od enega tabora do drugega, pri čemer so jih vodili Evenki. Odprava je zbrala etnografske podatke in sestavila prvi zemljevid območja.

Vir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.comVir: Andrej Podkoritov, a-podkorytov.livejournal.com

Planote ni bilo mogoče najti na zemljevidih vse do druge svetovne vojne, ko so začeli okoli Norilska kopati baker in nikelj. Od takrat zanimanje popotnikov stalno raste.

»Ribarjenje, neokrnjena narava in pohodništvo – Putorana lahko veliko ponudi,« pravi novinarka in popotnica Viktoria Refas, ki je poleti leta 2016 preživela 66 dni na planoti skupaj z arheološko odpravo. »Na planoto je mogoče potovati na več načinov. Ena možnost je nakup turističnega paketa in bivanje na robu planote v turistični koči ali šotorišču turistične agencije.

Vir:  ShutterstockVir: Shutterstock

Druga možnost pa je eno- do dvotedensko potovanje peš ali s čolnom. Tudi te pohode organizirajo zasebna podjetja. Brez letalske karte do Norilska pohod in prevoz do kraja s čolnom staneta okoli 40,000 rubljev ( cca.600 evrov) Lahko greste tudi čisto sami, a za to potrebujete dovoljenje uprave naravnega rezervata Putorana. Pomembno je, da svojo pot končate tam, kjer ste se dogovorili z osebje, ki vas bo tam tudi pobralo.

Za premožnejše obstaja tudi tretja možnost: Potovanje s helikopterjem, ki ga je mogoče rezervirati v Norilsku.« 32-urno potovanje v Putorano vključuje bivanje v koči ter vodeno ekskurzijo in stane 11,000 rubljev na osebo (cca.150 evrov). Za potovanje s helikopterjem Mi-8 se plača posebej letalski družbi. Velika skupina bo plačala okoli 150,000 rubljev (cca.2400 evrov) za eno uro poleta. Majhna skupinica 4 ljudi v manjšem helikopterju na uro plača okoli 75,000-90,000 rubljev. ( od cca.   1200 evorv do cca. 1400 evrov )

Nasveti za popotnike

Če se boste odpravili v Putorano, imejte v mislih, da gre za neposeljeno območje. Zima traja od septembra do maja, zato boste tudi poleti potrebovali čvrste čevlje, tople nogavice, jakno, toplo pokrivalo in dežni plašč. Še en izziv na severu so komarji, ki jih je ogromno. Bodite pripravljeni, da vam bo morda neudobno. Ali vas bodo pogrizli komarji ali pa boste imeli posebno zaščitno mrežo. Takole se te izkušnje spominja fotograf Andrej Podkoritov:

»Prve dni poti sem stalno razmišljal, kako razložiti situacijo s komarji mojemu stiku. 'Tukaj je veliko komarjev,' niso bile zadosti primerne besede za opis dejanskega stanja stvari. Navadno ne jem komarjev. Med potjo pa sem se navadil na njihov okus in tudi na njihov zoprni zvok ter vonj, ko jih potlačiš ob svoj obraz. Ko med hojo dihaš z usti, ti vanje pogosto zletijo komarji. Ker na dan poješ samo 450 gramov hrane, bi jih bilo škoda izpljuniti. Če si narediš čaj ali kašo, se vanj takoj potopita dva ali tri ducata komarjev. Sprva sem jih še poskušal spraviti ven, a sem kmalu ugotovil, da nima smisla. Pripravljanje šotora za čez noč je naporna naloga. Veliko dela je potrebnega, da se znebiš vseh brnečih bitih.«

Poglejte si virtualno potovanje skozi Putorano in se prepričajte, ali ste se pripravljeni spopasti z ostrino bivanja v divjini ruskega severa:

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke