Opuščena ruska Arktika: Na meji med naravo in postapokalipso

02. april 2017 Aleksandra Jelisejeva
Strastni raziskovalci na novo odkrivajo opuščena severna območja, kjer so bili nekoč aktivni Sovjeti.

Sovjetska mesta duhov so že desetletja opuščena. Toda nihče ne more ustaviti teh neustrašnih raziskovalcev, da jih ne bi obiskali. Vir: Natalija BogorodskajaSovjetska mesta duhov so že desetletja opuščena. Toda nihče ne more ustaviti teh neustrašnih raziskovalcev, da jih ne bi obiskali. Vir: Natalija Bogorodskaja

»V Arktiki sva se morala zaščititi pred polarnimi medvedi. Enkrat sva skoraj utonila na morju v nevihti. Toda samo v teh opuščenih arktičnih območjih zares začutiva tisto slo po življenju in resničnost smrti, medtem ko se nama obstoj brez teh doživetij zdi plehek, kot nesoljena hrana,« pravita Natalija in Pjotr Bogorodski, dva ekstremna turista iz Sankt Peterburga. Redno hodita v Arktiko že od leta 2008, potujeta med Belim, Barentsovim in Karskim morjem s kajaki, pa tudi s čolnoma z dvojnim in trojnim trupom, ki sta ju naredila sama.

Vir: Natalija Bogorodskaja
Vir: Natalija Bogorodskaja
 
1/2
 

Zemlja Franca Jožefa in Otok Grahama Bella

»Prva stvar, ki je pritegnila najino pozornost, je bila neskončna zasnežena planjava, ki te je zaslepila s svojo svetlobo, kamorkoli si pogledal. Izkrcala sva se na obali Grahama Bella na polarni dan. Najprej sva začutila oster mraz, saj so temperaturo – 15 °C spremljali tudi ledeni vetrovi,« se spominja Pjotr.

Vir: Natalija BogorodskajaVir: Natalija Bogorodskaja

Dežela Franca Jožefa je najbolj oddaljena ruska postojanka na severozahodu. Onkraj je samo še severni tečaj. Otok Grahama Bella so opustili leta 1993, še danes pa tam vidimo letališče na ledu in dve vojaški naselju. Natalija in Pjotr sta prišla tja leta 2013 s skupino zaposlenih Ruskega arktičnega nacionalnega parka: Povabili so ju k pomoči pri čiščenju starega železa in predmetov brez zgodovinske vrednosti.

Vir: Natalija BogorodskajaVir: Natalija Bogorodskaja

Bogorodska sta prišla na otok v iskanju predmetov, povezanih z zgodovino letalstva, denimo letali in letalskimi motorji, elementi letališke infrastrukture, stara vozila in traktorje, pa tudi radarsko opremo. Preučila sta artefakte, jih fotografirala in dala nanje trak, s katerim sta označila, naj se teh predmetov ne odstrani oziroma ne uniči.

Vir: Natalija BogorodskajaVir: Natalija Bogorodskaja

Opuščene zgradbe na otoku Graham Bell so vse, kar je še ostalo od letališča in vojašnic. Hiše in bivalni prostori so zgrajeni samo iz železa in od zunaj izgledajo kot velikanski sodi, tam so hiše na saneh, skladišča s tovornimi vozili in ostanki letala AN-12 – vse, kar se je ohranilo po zaslugi arktičnega podnebja.

Vir: Natalija BogorodskajaVir: Natalija Bogorodskaja

Sovjetsko naselje Amderma

Okviri dvonadstropnih hiš in ostanki infrastrukture na obalah Arktičnega oceana, kamor ne pelje nobena cesta. To je vse, kar je ostalo od sovjetskega naselja Amderma. Natalija in Pjotr sta ga obiskala med potovanjem s kajakom po obalah Barentsovega in Karskega morja leta 2010. Tam je še vedno nekaj prebivalcev – okoli 300 ljudi – a so poseljene hiše pomešane z opuščenimi. Na tem območju najdemo prazne bloke in stara sovjetska posebna vozila. V zapuščenih vojaških objektih se igrajo otroci, ki so veseli, da imajo zase kar celo mesto duhov. Pred trgovino je včasih jelen s sanmi, ki čaka svojega lastnika, neneckega lovca na Jelene, ki je prišel po zaloge. Ob obali pri naselju ne manjka polarnih medvedov.

Vir: Natalija BogorodskajaVir: Natalija Bogorodskaja

Nedaleč proč od naselja so raziskovalci odkrili kupole opuščenih zaklonišč za mobilne radarske postaje Lena-M. Gre za ogromne bele gobe na ozadju zelene tundre.

Vir: Natalija BogorodskajaVir: Natalija Bogorodskaja

Dvonadstropni osrednji objekt Lene-M je zaščiten s protipožarnimi jeklenimi vrati, notranjost pa je še vedno prepletena z mrežo kablov in ventilacijskih jaškov. Natalija in Pjotr sta se dolgo sprehajala po raznih nadstropjih, preučevala prostore, skladišča, operacijske sobe, opremo in učilnice. Še dvajset let po opustitvi tega objekta lahko tukaj najdete stare fotografske negative osebja in številne delovne dokumente.

Opuščene vasi v Arktiki: Domovina samotarjev in medvedov

Nekdanje ribiške vasice na otočju Nova dežela so sedaj opuščene, hiše razpadajo. Leseni tramovi so že tako gnili, da jih lahko predrete s prstom. V teh pozabljenih vaseh ni žive duše, a sta vanje Natalija in Pjotr vedno prišla z orožjem, za vsak primer, če bi ju napadli polarni medvedi. V preteklosti sta se z njimi že srečala in se začela zavedati, da človeka nimajo za nevarnost, ampak za vir hrane.

Vir: Natalija BogorodskajaVir: Natalija Bogorodskaja

Sosednja naselja so priljubljen turistični kraj za tiste, ki so se rodili in so zrasli v Arktiki. Nekateri imajo otok kar za svoj vikend, celo poletje preživijo v koči, ribarijo in lovijo, daleč proč od mesta. Samotarji dobijo gorivo in hrano od sorodnikov. Material si vzamejo kar od uničenih hiš v arktičnih vasicah in ga izkoristijo za svoja domovanja.

Vir: Natalija BogorodskajaVir: Natalija Bogorodskaja

Rt Sveti nos

Popotnika na Rtu Sveti nos nista preživela veliko časa, saj tam ni bilo preveč varno. Zaradi kamnite obale se nista imela kje zasidrati, čoln z dvojnim trupom je potiskal proč močan tok. Tvegala sta izgubo svojega prevoznega sredstva, zaradi česar bi lahko obtičala na rtu. Strma kamnita pečina, po kateri sta nekoč plezala, je izgledala strašljivo: v nevihti so vanjo butali velikanski valovi, ki so v morje vzeli vse, kar jim je prišlo v napoto.

Vir: Natalija BogorodskajaVir: Natalija Bogorodskaja

Nista mogla najti sledi nedavne človeške prisotnosti. Za do kolen globoko travo ni bilo videti, da bi kdo po njej hodil, za opuščene hiše je bilo vidno, da propadajo. Celo 20-litrske baterije električne postaje so bile nedotaknjene, čeprav jih domačini navadno uporabljajo kot kontejnerje za soljenje mesa ali shranjevanje rib.

Ko sta šla mimo odpada z zarjavelimi okvirji traktorjev, sta Bogordska našla pot do svetilnika. V vetru so škripala odklenjena železna vrata. Skoraj v mraku sta prehodila spiralno stopnišče, ki se je zamajalo z vsakim korakom in je bilo visoko kot osem nadstropna zgradba, nato pa pogledala skozi okno kabine. Ozek rt je bil obkrožen s sivim, ledenim morjem. Pjotr se je zdrznil ob misli, kako je nekoč osebje tega svetilnika preživljalo nočne nevihte, ko so mrzli valovi grozili, da bodo požrli vse kamenje pod svetilnikom.

Ljudje, ki so šli v sovjetskih časih osvajat Arktiko z vsemi njenimi preizkušnjami, so te kraje že davno zapustili. Objekti, ki so jih zapustili, kot so stanovanjske stavbe, svetilniki in letalska oporišča, pa še vedno ostajajo. V boju proti silam narave Natalija in Pjotr na novo odkrivata te arktične konce po poteh, ki so jih nekoč prepotovali pionirji. Svoje zapiske in fotografije s potovanj Bogorodska objavljata na spletnem portalu projekta Sevprostor. Kronike o potovanjih na opuščena območja so zanju način izobraževanja: Ljudem želita približati Arktiko in vdahniti zapuščenim objektom novo življenje v obliki zgodovinske zapuščine.

Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku