Nekoč mi je teta povedala, da se je njena najboljša prijateljica poročila z moškim iz Jugoslavije. Takrat je zvenelo zelo nenavadno. In še danes me muči radovednost, kdo je bil - Srb, Makedonec, Hrvat, Bosanec ali Slovenec? Tega nisem nikoli izvedela. Toda, če se je ta dama poročila s Slovencem, verjamem, da se je njena usoda iztekla zelo srečno.
V Sloveniji ima družina velik pomen. Med prednostmi Slovencev je velika ljubezen do otrok in miroljubnost. Slovenskega moškega si je težko predstavljati, da bi povzdignil glas. Osebno še nikoli nisem videla jeznega Slovenca. Seveda se lahko zgodi karkoli: tudi zločinov je veliko, a to so že skrajnosti.
Slovenski mož bo na "izpade" svoje žene odgovoril nekako takole: "Vsi smo različni in vsak izraža čustva, kot se mu zdi primerno in sprejemljivo." Ni ravno temperamentna reakcija, kajne? Prav tako Slovenci v javnosti ne izkazujejo nobenih ljubezenskih čustev do partnerja.
Ko pravijo, da je v Sloveniji nekoč vladal patriarhat, se samo nasmehnem: o njem ni ostalo niti sledu. V sodobnih družinah mož in žena nista le enaka v pravicah: ženska je lahko celo "pomembnejša". Zato se slovenske mame vse pogosteje odločajo za samostojno vzgojo otrok.
Med Slovenci so odnosi predvsem partnerski, uradna poroka pa je preteklost. V slovenskih zvezah je res nekaj poslovnega: med zakoncema so jasni dogovori, vsak ima svoja področja odgovornosti.
In na splošno, če je le mogoče, se vsi stroški delijo na pol. Za Rusinjo, ki je navajena, da ima moški velik dohodek, je to zelo nenavadno.
Vendar v slovenskem zakonu vsi vlagajo enako in tudi odločitve sprejemajo skupaj. V 10 letih svojega življenja v Sloveniji sem le dvakrat srečala pare, kjer je bil mož glavni "zaslužkar". V enem primeru je bil zakonec bogat poslovnež, v drugem pa je šlo za očitno neskladje, kjer se je starejši moški poročil z mlado lepotico.
Če bi bila moški, bi se takoj poročila s Slovenko. Slovenke so zbrane, delovne, odgovorne, stroge in na prvi pogled neomajne. "Ustavila bo galopirajočega konja, vstopila v gorečo kočo": te Nekrasove vrstice natančno označujejo slovenske ženske. So uspešne v službi, vzdržujejo red v hiši in družini. Ni jim problem zamenjati kolo pri avtomobilu ali pokositi travo na dvorišču. V gospodinjstvu ne potrebujejo moške pomoči. Toda od moža zahtevajo spoštovanje, zvestobo in predanost.
Toda obstaja slaba stran: tem superženskam pogosto primanjkuje ženstvenosti. Togost in samozavest nista lastnosti, ki bi privlačili nasprotni spol. Verjetno je zato v Sloveniji vse več mater samohranilk.
Trdna slovenska družina temelji tudi na prepovedih. Tukaj se ne vara: takšno vedenje se ne odobrava. In država je tako majhna, da če greš "na kavo" z ženo nekoga drugega v Ljubljani, bodo za to izvedeli vsi v vaši vasi! Slovenski možje pogledajo navzdol, ko zagledajo privlačno dekle. Odkrito buljenje v ženske je za poročenega moškega popolnoma nesprejemljivo! Izkazalo se je, da Slovenci ne varajo svojih žena. No, morda jih varajo, kot možje po vsem svetu: z velikim veseljem, a tudi v strahu. Slovenci se strašno bojijo škandalov. Zanje je javno mnenje veliko pomembnejše od lastnih želja. Koncepti "sramota" in "nepoštenost" so zelo pomembni v Sloveniji. Biti nepošten je za Slovenca prava smrt. Afera lahko povzroči škandal in izgubo ugleda.
Eden od mojih starih prijateljev je zavrnil ponudbo, da bi se srečala v centru mesta v kavarni, ker je to "narobe" in "ljudje ne bodo razumeli." Spoznati mlado neporočeno žensko (pa celo Rusinjo!), v kavarni sredi dneva, je "provokacija!". Moj prijatelj je bil takrat star 70 let. Dejstvo je, da so v času njegove mladosti v Sloveniji dekleta iz vzhodne Evrope delala v vsem dobro poznanem storitvenem sektorju (še vedno delajo, zdaj pa tekmujejo z damami bolj eksotičnega videza).
Od takrat med starejšo generacijo Slovencev (60+) vlada žaljiv stereotip o Rusinjah. Moj prijatelj je dobro vedel, da nimam nič s tem poklicem – a zdrava pamet je bila tukaj nemočna!
Tako se bodo Rusinje pri gradnji odnosov s Slovencem morali spopasti z njegovo konservativnostjo. Lokalni moški neradi poskušajo nove stvari, niso za avanture in se zelo bojijo mnenj drugih: in to velja tudi za njihovo osebno življenje. Hkrati te lastnosti tvorijo slovensko družbo stabilno in omogočajo ohranjanje tradicionalnih vrednot.
Po drugi strani pa od moških in žensk, mlajših od štirideset let, pogosto slišim stavek: "Raje živim sam, in se ne obremenjujem z obveznostmi in skrbim samo za svoje interese." Mislim, da je ta trend značilen za sodobno Evropo kot celoto in je povezan z dvigom življenjskega standarda. Izobraženi Evropejec zasluži dovolj, da živi v ločenem stanovanju, si zagotovi vse, kar potrebuje, in ne potrebuje družine za preživetje.
Celoten članek o ruskem pogledu na slovenske moške, družino in odnose si lahko preberete tukaj.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
