Rusija ni bencinska črpalka z državo ali Zgornja Volta z jedrskimi raketami

Reuters
Pred mesecem dni se je ruski premier Dmitrij Medvedjev že lahko pohvalil, da se je krčenje BDP-ja končalo, ne glede na senzacionalistične napovedi o “neizogibnem” ruskem propadu.

Z zaostrovanjem odnosov med Rusijo in Zahodom zaradi ukrajinske krize smo vse od leta 2014 bombardirani z napovedmi o neizogibnem ruskem propadu. Skorajda hkrati je prišlo do dveh pomembnih procesov. Zahodne države so začele proti Rusiji uvajati sankcije, med njimi tudi finančne, hkrati pa je začela padati tudi cena nafte, od katere je bil v veliki meri odvisen ruski proračun. Posledica je bila gospodarska kriza. Ta je prišla po predhodnem padanju gospodarske rasti, ki je že leta 2013 padla na borih 1,3%. Nasprotniki Rusije so začeli z neizmerno radostjo proizvajati zgodbe o tem, kako se bo rusko gospodarstvo sesulo, kako bo kmalu zmanjkalo deviznih rezerv in tako dalje.

Sankcije in nizke cene nafte

Sankcije in nizke cene nafte so Rusijo brez dvoma prizadele, kljub temu pa gre pri napovedih o propadu bolj za željo, kot za resničnost. Če je Rusija preživela veliko katastrofo devetdesetih let, ko se je BDP od leta 1991 do leta 1998 skrčil za 40% in manjšo krizo leta 2009, ko se je BDP znižal za 7,8%, potem je bilo iluzorno pričakovati, da ne bi preživela še te krize. V svetu propagande sicer veljajo druga pravila, kot v realnem.

Obdobje od 2014 – 2016 vsekakor ni bilo pozitivno za rusko gospodarstvo, vendar pa je bila kriza manjša, kot je bilo videti na začetku. V letu 2014 je bila rast še vedno pozitivna, čeprav skromna in je znašala 0,5%, v letu 2015, najhujšem letu, minus 2,8%, za lani pa je bilo predvideno krčenje 0,2%.

Z nižanjem cen nafte je prišel še en šok, ki je pokazal, da je pretirana odvisnost od prodaje energentov za Rusijo (40% vseh prihodkov v proračun) resda škodljiva, a se ta odvisnost v resnici iz leta v leto zmanjšuje. Prav zato nizke cene nafte niso potopile ruskih državnih financ. Sankcije so odprle tudi nove možnosti za domačo industrijo in kmetijstvo. Predvsem v primeru kmetijstva so ruske povračilne sankcije služile krepitvi samozadostnosti in rasti domače proizvodnje. Z velikim uspehom. V letu 2016 je Rusija z izvozom kmetijskih izdelkov zaslužila celo več, kot s prodajo orožja, na domačem trgu pa je začela uspešno nadomeščati tuje izdelke. Poleg tega je padec vrednosti rublja ruske izdelke naredil bolj konkurenčne.

Če so v zahodnih prestolnicah mislili, da bodo s sankcijami zlomili Rusijo, so se motili. Škoda je vsekakor bila storjena, vendar pa je bilo rusko gospodarstvo v dovolj dobrem stanju, ruske oblasti pa dovolj uspešne pri vodenju države, da so  postavili temelje novi rasti in večji odpornosti na zunanje šoke. Tako se je ruski predsednik vlade, Dmitrij Medvedjev, na srečanju Ruskega investicijskega foruma v Sočiju februarja letos lahko pohvalil, da se je končalo krčenje ruskega BDP. Razpoložljivi dohodek se je glede na enako obdobje lani povečal za 8%, inflacija pa je v letu 2016 padla na rekordno nizko raven v sodobni Rusiji – na 5,4%. Kot je dejal, je “povsem realistično inflacijo letos znižati na 4%”. Nižanje inflacije je eden od ključnih ciljev ruske vlade, tudi za ceno nižje gospodarske rasti.

Osnovni kazalniki

Nanizajmo še nekaj splošnih podatkov o ruskem gospodarstvu. Nominalni BDP je po krčenju in padcu vrednosti ruske valute padel z 2231 milijard $ leta 2013 na 1331 milijad  $ v letu 2015. Ta podatek je rahlo zavajajoč, saj je po kupni moči ruski BDP tam nekje pri 3500 milijardah, torej blizu nemškemu. Ne, Rusija ni bencinska črpalka z državo ali Zgornja Volta z jedrskimi raketami, kakor jo radi slikajo njeni nasprotniki, ampak gre za dokaj veliko gospodarstvo. Že po nominalnem BDP gre za dvanajsto največje gospodarstvo na planetu, po kupni moči pa šesto. Na prebivalca nominalni BDP znaša 9000 $, po kupni moči pa skoraj 24000 $. Rusija ima nizko stopnjo brezposelnosti, 5,6%. V vseh letih krčenja BDP se brezposelnost ni bistveno povečala, kar je prispevalo k stabilnosti v državi, saj se kljub pretresom na cesti ni znašlo veliko ljudi.

Rusija je poleg tega zelo malo zadolžena, saj zadolženost glede na BDP znaša 17% glede. Slovenija je recimo čez 80%, ZDA 104%, rekorderka Japonska pa kar 229%. Leta 2016 je ruski proračun imel 3,56% primanjkljaja. Ruske devizne rezerve znašajo 395 milijard ameriških dolarjev.

Demografska situacija

“Soočili smo se z breposelnostjo. Kljub temu je treba zdaj najti način, kako se spoprijeti z drugim problemi. Naš srednjeročni načrt vsebuje več ukrepov, da bi premagali demografske ovire, ki lahko kasneje ovirajo razvoj države. Te pokrivajo skoraj vsa področja, kot so zdravstvo, socialna politika in imigracija,” je še povedal Medvedjev. Rusko prebivalstvo trenutno znaša 146,5 milijonov, kar vključuje tudi polotok Krim. Demografsko stanje v Rusiji se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja zelo popravilo. Z 1,25 otroka na žensko v devetdesetih letih se je dvignilo na 1,75. Zvišala se je tudi pričakovana življenjska doba – na 72 let. Hkrati je Rusija drugi najbolj zaželjen migrantski cilj na svetu, predvsem za prebivalce srednje Azije in Ukrajine. To je še kako pomembno za nadaljno krepitev ruskega gospodarstva. Če namreč ne bo rasti prebivalstva in dovolj delovne sile, bo gospodarstvo težko raslo po ustrezno visokih stopnjah.

Napoved za gospodarsko rast v prihodnjem letu je 2%. Četudi je recesije konec, takšna rast pomeni samo konec krize, ne pa nekega večjega uspeha. Če želi Rusija zmanjšati zaostanek za najbogatejšimi državami na svetu, potrebuje mnogo višje rasti, prav tako potrebuje višje rasti, če želi tekmovati z novimi velikimi silami, kakršna sta Kitajska in Indija. V primeru, da ne bo kakšnih večjih šokov, bo rusko gospodarstvo v prihodnjih letih bržkone raslo, vprašanje je le, če bo raslo z višjimi stopnjami. Marsikaj bo odvisno od notranjih reform. Pomembno bo tudi, da se bo odvisnost od prodaje energentov v Rusiji še bolj zmanjšala. Ruski finančni minister Anton Siluanov je sicer izjavil, da bi Rusija morala z dodatnim zaslužkom od prodaje nafte zapolniti svoje rezerve, ruska vlada pa ima proračunske izdatke v letih 2017-19 določene pri ceni 40 $ na sodček.

Kdaj bo nastopil propad Rusije?


Na svoji zadnji novinarski konferenci v lanskem letu je tedanji ameriški predsednik Barack Obama Rusijo označil za manjšo in šibkejšo državo od ZDA. Rekel je, da “rusko gospodarstvo ne proizvaja nič takšnega, kar bi ljudje radi kupili”, razen nafte, plina in orožja. Njegove besede so prišle v obdobju hudih, nedokazanih obtožb na račun Rusije, da se je vmešavala v ameriške predsedniške volitve. Resnica o ruskem gospodarstvu je malo drugačna, kar nam pove že podatek, da je Rusija celo v letu 2016 mnogo več izvozila, kot uvozila. Ne samo nafte, plina in orožja, seveda.

Ruski trgovinski presežek, rekordno nizek v zadnjih letih, je znašal kar 90,6 milijard $ in čeprav je velik del 331,5 milijard $ vrednega izvoza res predstavljala nafta (polovico), je bilo tudi veliko drugih izvoznih produktov, med drugim motorjev za ameriške rakete. To je nekaj, kar je Obama raje izpustil. Zaradi sankcij se je, kot je bilo že omenjeno, zelo okrepil tudi izvoz prehrambenih proizvodov. Izvoz seveda ne more biti edini pokazatelj tega, kako močno je neko gospodarstvo in kaj vse proizvaja, saj v Rusiji jasno, kakor v vsaki drugi državi, obstaja tudi domača potrošnja.

Obamove besede so le vrh ledene gore, ko gre za poniževanje in smešenje ruske države. Takšnih trditev smo se v preteklosti že naposlušali in lahko rečemo, da so tisti, ki jih izgovarjajo, malo podobni prerokom konca sveta, ki vedno znova goreče trdijo, da je konec pred vrati, ko pa se nič takšnega ne zgodi, datum propada samo prestavijo. Nekaj podobnega se dogaja z napovedmi o propadu Rusije in njenega gospodarstva. Gre le za želje, ne za realnost, za del propagande, ki nima druge funkcije, kot da v domači javnosti ustvarjati občutek, da je sovražnik šibek in vreden posmeha.

Smešno je, da gre takšna propaganda z roko v roki z nenehnim strašenjem pred ruskim medvedom, ki da bo zdaj zdaj udaril čez mejo. Rusija je v teh zgodbah neskončno močna in neskončno šibka hkrati. Resnica je nekje vmes, kar pomeni, da ima rusko gospodarstvo številne težave, nikakor pa se ne nahaja pred sesutjem. Rusko gospodarstvo je od preloma tisočletja naprej zelo hitro raslo, potem pa je doživelo svojevrsten zastoj, do katerega bi prišlo tudi brez sankcij. Zdaj se gospodarstvo nahaja na prelomu, v naslednjih letih pa se bo izkazalo, kakšna bo njegova rast. Ker rast nedvomno bo.

Sašo Ornik je bloger, ki objavlja za svoj blog Jinov svet in za blogerski portal Drugi svet.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.