Vsi so bili nedolžni otroci!

V dneh, ko so Kristjani po vsem svetu – tudi v Siriji – praznovali Jezusovo vstajenje od mrtvih, je v sirskem Alepu znova odjeknil samomorilski napad. V grozovitem velikonočnem masakru je umrlo več kot sto evakuirancev iz šiitskih mest Foua in Kafraja, ki so pred tem celo večnost živeli v pomanjkanju, saj mesti že več let oblegajo “uporniki”. Kalvarija v pravem pomenu besede.

V napadu je umrlo kar 68 otrok, prikupnih in razposajenih, kot so lahko razposajeni samo otroci. Samomorilski napadalec jih je po poročanju RT k sebi privabil tako, da jim je delil čips. Otroci so bili vnaprej izbrana tarča brutalnega napada.

“Gre za enega najhujših, najbolj grozljivih masakrov. Našega predsednika Asada pozivamo, naj nam pomaga. Tega, kar se je zgodilo, se ne da opisati. Oh, dragi Bog! Ne vemo, kaj naj storimo,” je pred bolnišnico v Alepu obupamo pozivala ženska.

Slišal je ni ne Bog, ne politiki, ki tokrat niso pametovali s “prestopanjem rdečih črt”, ne novinarji in televizijski voditelji, ki jim zaradi umiranja nedolžnih otrok po licu ni stekla ena sama solza. Še več, v želji, da bi tragedijo minimizirali, so celo pisali, da so umrli – provladni borci.

Kaj vidijo, ko se pogledajo v ogledalo? Jih ne preganjajo podobe okrvavljenih ročic, ko svojega nedolžnega angelčka pred spanjem gladijo po glavi?

Omran Daqneeš, sirski deček, ki je ves okrvavljen in otopel sedel na oranžnem stolu, je bil nekaj povsem drugega. Ob njegovi podobi so televizijske voditeljice v živo jokale,  politiki pa so jadikovali, “da se mora nočna mora vendarle končati!”. Fantek, ki je postal obraz medijske kampanje, s katero so izpostavljali trpljenje otrok v Siriji. Za svojo vlogo ni bil izbran, ker je preživel travmo, ki je bila večja od travme drugih otrok, pač pa zato, ker so ga kot majhnega in nadvse prikupnega otroka za to vlogo izbrali tisti, ki jim za sirske otroke sploh ni mar.

Žal so za nekatere »človekoljubne organizacije« in »človekoljube« otroci samo objekti, s katerimi se manipulira po potrebi, kar dokazuje tudi primer sirske deklice Bane Alabed, ki je bila izbrana za obraz kampanje, s katero so poskusili ustvariti vtis, da ruska in sirska oblast v Siriji ne počneta nič drugega kot samo vojne zločine.

Četudi že dolgo ni nobenega dvoma, da Bana ni nikoli tvitala iz Alepa, pač pa je svoj obraz samo posodila računu s sedežem v Londonu, lahko v slovenskih medijih še zdaj beremo zgodbe z naslovom, kot je Sedemletnica, ki je tvitala iz obleganega Alepa, piše knjigo.

Zlorabo otrok so do popolnosti izpilile Bele čelade, organizacija, ki je bila leta 2016 nominirana celo za Nobelovo nagrado za mir, pa četudi je že takrat obstajalo ogromno dokazov, da v resnici ne gre za nobeno pomoč, pač pa izključno za teroristično propagando v najslabšem pomenu besede.

“Korporativni mediji so obsežno promovirali potegavščine, kakršne so Bele čelade in Bana, s katerimi so poskušali nad Sirijo uveljaviti območje prepovedi poletov in s tem pripeljati do popolnega uničenja države. Ne sme nas presenetiti, da se zdi medijem za dosego cilja, ki bi uničil življenja na milijone ljudi, žrtvovanje male sirske deklice majhna cena,” je Barbra McKenzie opozorila v izvrstnem sestavku z naslovom Križanje Bane Alabed.

“Zloraba otrok za opravičenje vojne je skrajno neokusna. Bana je šla čez nekakšen sistem za ustvarjanje hoolywoodskih zvezd, vendar pa je prisiljena lagati in se sprenevedati za politične namene. Po drugi strani bo njena družina za svoja prizadevanja bogato poplačana. Za majhnega otroka si je težko predstavljati bolj uničujoče razmere,“ je jasna McKenzijeva.

Bano so že primerjali z Anno Frank, Devico Marijo in celo z Jezusom, pribitim na križ, “kar je nadvse ustrezna primerjava, vendar ne za to, ker Bana na svojem križu nosi   trpljenje vseh sirskih otok, pač pa zato, ker je postala najbolj močan simbol zlorabe otrok v sirski vojni.”

Glavno vlogo pri tem so odigrali mediji, “ki zastrupljajo javno mnenje,“ kot se je izrazil sirski veleposlanik pri OZN Bažar al Džafari, ki je zvezdo televizijske postaje CNN Christian Amanpour zaradi laži o kemičnem orožju med intervjujem označil kar za “orožje za množično uničevanje”.

Po podatkih Unicefa je bilo lani v Siriji ubitih 652 otrok, od tega 255 v bližini šole.

“Ajlan je bil sirski otrok, ne glede na to, v kaj verjamejo njegovi starši, prav tako Omran ter drugi nedolžni otroci iz vasi Zara'a. Vsi so bili nedolžni otroci in za Sirijo je smrt vseh strašna izguba, ne glede na to, katero stran konflikta podpiramo. Kot Sirka sem osebno prizadeta ob smrti vsakega otroka, pa najsi gre za Ajlana, Omrana ali pa veliko, veliko drugih otrok, katerih imena se niso znašla na naslovnicah zahodnih medijev,” je v lanskem intervjuju za rusko televizijsko postajo Rossija-24 povedala sirska prva dama Asma al Asad, ki ji zdaj celo grozijo, da ji bodo odvzeli britansko državljanstvo.

Menda je jasno, kdo ščiti sirske otroke in kdo jih je izdal, kot je Poncij Pilat izdal Jezusa Kristusa. S svojo selektivnostjo, dvojnimi standardi in lažmi.

Vsi so bili nedolžni otroci! In smrt vseh je strašna izguba!

Polona Frelih je odgovorna urednica RBTH Slovenija.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.