Nikolaj Gogolj: Vij
Kljub naslovu Gogoljeve Mrtve duše nimajo nič skupnega z žanrom grozljivke, pa je starejša pripoved Vij zagotovo ena od prvih pravih ruskih grozljivk. To je zgodba o duhovniku, ki mora izvesti pogreb mlade deklice. Pogreb bi moral biti rutina, a se mrtvo dekle nenadoma prebudi v obliki čarovnice ter pozove svoje hudičeve prijatelje in zle duhove, da združijo svoje magične sile. Vse skupaj vodi Vij, ki je tudi najbolj strašljiv in grd od vseh. Pripoved je tudi del širšega cikla zgodb z naslovom Mirgorod.
Obstajajo tudi manj znane in manjkrat ekranizirane grozljivke tega avtorja, kot so Majska noč, Utopljena deklica in Strašljivo maščevanje. Če ste bolj nežne duše, jih boste težko prebrali.
Aleksej Tolstoj: Vampir
Gotsko novelo so dobro sprejeli ruski kritiki, ki priznavajo, da je narativ (govorica) te zgodbe večnivojska, domišljijska in zapletena. Zgodba govori o vampirjih, ki obiščejo zabavo. Neznanec glavnemu liku celo pove, da je osebno prisostvoval na pogrebu enega od gostov. Na koncu te zgodba vam morda ne bo povsem jasno, ali so tisti vampirji resnični ali pa plod zmedene domišljije glavnega lika.
V mladih letih je A. Tolstoj napisal tudi novelo Družina Vourdalak. Govori o eni družini v neki srbski vasi, ki se spremeni v žive mrtvece.
Kratke zgodbe Leonida Andrejeva
Andrejev je eden od najbolj izjemnih ruskih pisateljev, ki se ne boji nobene tematike in reference, med drugim je predstavil tudi drugo plat Jude. Njegove grozljivke tako niso povezane z zlobnimi silami, ampak s človeško norostjo, kar je v resnici lahko še bolj grozno od duhov in živih mrtvecev.
Rdeči smeh pripoveduje o moškem, ki ga je povsem izmučila vojna in hodi skozi puščavo s svojim regimentom. Tam začne halucinirati in verjeti začne, da ga povsod spremlja satanski smeh. Zgodba Brezno pripoveduje o paru, ki se sprehaja po gozdu, nato pa neka skupina ljudi nenadoma pretepe moškega in posili žensko. Moški najde žensko v nezavesti, jo poljubi in doživi živčni zlom … Mračna zgodba se zaključi z besedami: »In črno brezno ga je požrlo.«
Aleksej Ivanov: Pasjeglavec
Ruski kritiki so dejali, da je Pasjeglavec nekakšna ruska različica Stephena Kinga, ki praznuje 70-letnico. Trije Moskovčani prispejo v odročno vas in v zapuščeni cerkvi opazijo podobo sv. Krištofa s pasjo glavo. Nenadoma od mrtvih ostane grozljivi demon s pasjo glavo. Ivanov je tudi avtor del Geograf je zapil globus, Zlato upora in drugih pol-zgodovinski romanov, ki se dogajajo v Sibiriji.
Anna Starobinec: Zoprno obdobje
Ruska »Kraljica grozljivk«, Anna Starobinec, piše zgodbe, ob katerih vam bodo šli lasje pokonci. Zoprno obdobje je zgodba o materi, ki odkrije dnevnik svojega sina. Tam so spomini, kako v njegovi glavi živi kraljica mravlja, ki ima načrt, da prevzame nadzor nad fantovim telesom, nato pa sčasoma zavlada človeštvu. Mravlje so vsepovsod in če imate morda fobijo pred mravljami, potem tega raje ne berite! Grozljivke Starobinčeve imajo različne oblike, od fantazije in mističnih zgodb do futurističnih distopij, kot je roman Živo.