Cristopher Herwig je priznani fotograf, ki je veliko doprinesel k izvajanju mirovnih misij Združenih narodov in dal pečat objavam medijev, kot sta GEO in CNN Traveler.
Cristopher je leta 2002 potoval s kolesom iz Londona v Sankt Peterburg. Po prečkanju poljske meje in vstopu v Litvo je južno od mesta Kaunas zagledal neobičajno avtobusno postajo: »To je bilo prijetno presenečenje na tihi vaški cesti. Vsekakor takrat tega nisem pričakoval niti nisem iskal,« pripoveduje za Russia Beyond.
Herwig je potem sproti opazoval posebne avtobusne postaje in najlepše tudi fotografiral. »Pozneje sem tri leta živel v Kazahstanu in takrat sem na svojih potovanjih opazil veliko stvari. Nisem jih posebej iskal, sem pa bil vedno srečen, ko sem naletel nanje.«
Še nekaj let pozneje je začel Herwig veliko več potovati, in to samo z enim ciljem: najti še več takšnih avtobusnih postaj. Prepotoval je preko 30.000 kilometrov skozi 13 držav nekdanje Sovjetske zveze – z avtomobilom, kolesom, avtobusom in taksijem.
Knjigo fotografij z naslovom Sovjetske avtobusne postaje (Soviet Bus Stops) je leta 2015 objavila založba FUEL. Vsebuje okoli 200 fotografij avtobusnih postaj, ki imajo najbolj neobičajne oblike. Delo je pritegnilo pozornost svetovnih medijev, omenila sta ga tudi Guardian in The New York Times.
Herwigova knjiga je najpopolnejša in najobsežnejša zbirka konstrukcij sovjetskih postaj od obal Črnega morja do neskončnih step v Kazahstanu. »Neobičajne avtobusne postaje prikazujejo celo paleto oblikovalskih rešitev sovjetskega obdobja in razkrivajo redko predstavo o ustvarjalnosti tega obdobja.«
Po uspehu, ki ga je doživela prva knjiga posnetkov, je Christopher leta 2017 pripravil še drugi del s še 200 novimi neverjetnimi postajami. Prikazani so izjemni primeri v oddaljenih predelih Gruzije in Ukrajine. V drugem delu je Herwig objavil vse, kar je v prvem zaradi prostora moral izpustiti.
Neobičajne avtobusne postaje imajo tako raznolike oblike, da je skoraj nemogoče določiti, katera rešitev je najbolj originalna. Posamezne postaje izgledajo tako, kot da se pojavijo sredi ničesar. »Popolnoma izolirane postaje so bile zame največje odkritje. Vedno sem se spraševal, od kod so prišle sem,« je rekel Christopher za Russia Beyond. »Ta kombinacija čiste kompozicije avtobusne postaje in njene harmonije s pokrajino me zares navdušuje kot fotografa in kot človeka, ki želi prebuditi zanimanje za avtobusne postaje.«
Neobičajna oblika je vsekakor tisto, kar najbolj pritegne pozornost na teh postajah. Christopher pravi, da si česa takega ne bi mogel zamisliti niti v sanjah. Pa še druge zanimive podrobnosti so. Na eni postaji je bil denimo konj, na nekaterih drugih pa krave. »Pogosto lahko vidimo tudi pozabljeno pivo ali steklenico vodke nekje v kotu.«
Knjigi o avtobusnih postajah sta pomemben izdelek. »Odkrivata sovjetske avtobusne postaje kot skoraj še neznan arhitekturni pojav. Knjigi sta kot nekakšen izrastek sovjetskega imperija. Prikazujeta, koliko neverjetne ustvarjalnosti in raznovrstnih arhitekturnih rešitev lahko skriva navadna postaja.«