Prvo kar morate vedeti o pravoslavni cerkvi – ne počenjajte stvari, ki bi lahko v nejevoljo spravile druge obiskovalce. Tudi če veste, da imate prav, oni pa ne. Na primer, kljub temu, da ne obstaja nobene uradne prepovedi fotografiranja, lahko zvok fotoaparata ali bliskavica delujeta zelo moteče. V tem primeru lahko do vas kdo pristopi in vas pozove, da umaknete fotoaparat ali telefon. Na to se odzovite z razumevanjem. Najslabše je, če sredi cerkve zapadete v spor. Vedite, da v Rusiji obstaja zakon o žaljenju čustev vernikov in nekateri dejansko izkoriščajo pravice, ki iz njega izhajajo!
Moški pred vstopom v cerkev navadno snamejo pokrivalo. Ženske po drugi strani v pravoslavnih cerkvah glavo pokrijejo z ruto.
V bistvu ti pravili veljata samo za poročene osebe, saj ruta simbolizira znak moči, ki jo ima mož nad ženo. Ker so začetno simboliko že marsikje pozabili, glavo pokrivajo vse ženske, tudi dekleta in deklice.
Za žensko je prav tako nespodobno, če se v cerkvi pojavi z odprtim izrezom ali z močnimi ličili. Pri obisku katedrale je obvezno nadeti dolgo krilo.
Če ste turist in ste prišli v cerkev izključno zaradi radovednosti, potem zgolj mirno vstopite. Če pa želite izpasti kot »pravoslavni strokovnjak«, upoštevajte spodnje.
Pred vhodom v cerkev se preventivno trikrat prekrižajte. To storite tako, da staknete skupaj tri prste (palec, kazalec in sredinec) ter se z njimi najprej dotaknete čela, nato prsi in zatem najprej desnega nato pa levega ramena. Ob vstopu skozi vrata postopek ponovite.
Pogosta napaka je prekrižati in prikloniti se istočasno. Pravilno se klanja po enem in med naslednjim križanjem. V primeru, da tega ne boste napravili pravilno, zna zelo verjetno k vam pristopiti kdo iz obiskovalcev in vas podučiti, kako se to počne pravilno.
Najbolje bo, če telefon popolnoma izklopite ali preklopite na tihi način. V cerkvi pogovarjanje ni zaželeno. Dopustno je zgolj šepetanje, pa še to zgolj v izjemnih okoliščinah. Najhujša napaka, ki se vam lahko zgodi, je to, da vaš telefon z zvonjenjem prekine tišino cerkve. V tem primeru z vseh strani pričakujte poglede neodobravanja babic, ki molijo.
V cerkvi se ne teka naokoli in ne dela nobenih predstav za javnost. Tudi za lovljenje Pokemonov, kot si lahko predstavljate, cerkev ni najprimernejši kraj.
Po cerkvi se premikate s počasnim korakom. V času maše je premikanje med ikonami in izvajanje lastnih molitev na sploh nezaželeno. Po pravoslavni tradiciji je treba ves čas trajanja maše stati. Stoli in klopi ob stenah so namenjeni starejšim in tistim, ki zaradi različnih razlogov ne zmorejo stati ves čas (okoli uro in pol, kolikor navadno traja obred).
Oltar je prostor ograjen z ikonostasom, vstop vanj pa je obiskovalcem prepovedan. To velja tudi za dvignjen pod in stopnice pred njim. Tja se namreč lahko podajo samo cerkveni služabniki po duhovnikovem blagoslovu, za oltar pa smejo stopati izključno duhovniki in moški cerkveni služabniki.
Mimogrede, obračanje s hrbtom proti oltarju prav tako ni v navadi.
Obiskovalci naj bi se po obredu počasi obrnili in začeli pomikati proti izhodu. V praksi sicer malokdo upošteva to pravilo.
Vsak svetnik ima »svoje področje«. Ti, ki molijo za zdravje, prižigajo sveče Materi Božji, Odrešeniku ali Pantelejmonu zdravilcu. Zaščitnik ustvarjalnosti je Janez Bogoslov, študentje pa pred izpiti sveče navadno prižigajo Sergiju Radonežskemu.
Če v cerkvi zagledate razstavljeno hrano (navadno v obliki kruha), pomnite, da ta ni nastavljena za malico obiskovalcem, ampak za tiste, ki so prejeli obhajilo. V mnogih cerkvah v levem vogalu zbirajo hrano za manj premožne obiskovalce, ki jo nato razdelijo.
Kot si verjetno že lahko mislite, je tudi s seboj prineseno hrano v cerkvi prepovedano jesti.
Pred kratkim so ruski pravoslavci po vsej državi opravljali tradicionalni obred kopanja v ledeno mrzli vodi.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
