V mravljišču: Neverjetni posnetki ruskega fotografa, ki izkorišča radovednost mravelj

Legion Media
Mravlje so v mnogih vidikih pametnejše od ljudi, razmišlja ruski fotograf in nekdanji polarni raziskovalec Andrej Pavlov, ki je po hudi poškodbi začel raziskovati njihov svet. Več izveste v našem prispevku.

Poškodba hrbtenice je hrabrega polarnega raziskovalca in meteorologa pripravila do tega, da se je vrnil v rodni Sankt Peterburg. Ko je bil Andrej Pavlov omejen med štirimi stenami svojega doma, je s pomočjo digitalnega fotoaparata, ljubezni in veliko potrpljenja ustvaril čudež. Za model so mu služile mravlje.

Andrej na travniku razgrne odejo in se namesti ob bližnje mravljišče. Opazuje dnevne aktivnosti prebivalcev mravljišča. Tako se seznani z navadami mravelj, kaj imajo rade in česa ne marajo, ter spozna njihovo organizacijo.

»Pred našimi očmi se odvija življenje, polno vrveža. Ko zapustijo mravljišče, težko vemo, kdo je kdo. Ko pa se vrnejo, lahko to hitro ugotovimo po tem, kaj nosijo. Tale z velikim trebuhom je verjetno 'mlečnik', lovci običajno nosijo s seboj gosenice, saj potrebujejo veliko beljakovin, da nahranijo svoje potomce.«

»Preučil sem digitalno fotografijo na enem kvadratnem metru trave, tik ob mojem domu, vključno z vsemi prebivalci travnika. Fascinirale so me (mravlje). Pomagale so mi, da sem prebrodil najhujšo krizo,« pravi Pavlov.

Fotograf je potreboval tri leta, da je vzpostavil stik s prebivalci mravljišča in postal pravi »režiser«, ki je odgovoren za dobro počutje in delovanje svojih »igralcev«.

Fotograf izkorišča naravno radovednost, ki jo imajo mravlje. Sam poskrbi le za dekor, kjer se nahajajo mravlje ali pa postavlja mravlje v svoj načrt in dodaja ozadje. In mravlje nočejo oditi stran, saj jih zanima, kaj se dogaja, predmete preučujejo s svojimi nogicami.

Andrej Pavlov pravi, da so mravlje zelo inteligentne. »V 150 milijonih let svoje zgodovine je ta biološka civilizacija razvila številne ekološke načine za ohranjanje življenja in številne strategije preživetja. Zdaj še ne vemo, katera civilizacija se bo izkazala za bolj trajnostno: človeška civilizacija ali civilizacija mravelj.«

Raziskovalci, ki preučujejo mravlje, se strinjajo s fotografom. »Mravlje imajo strogo delitev dela. Nekaj dni po odhodu iz gnezda lahko mravlja izbere svoj poklic,« pravi Anatolij Zaharov, doktor biologije, ki se ukvarja s preučevanjem mravelj.

»Mravlje imajo prave šole. [...] Najprej mravlja odloži jajčeca. [...] Ko so mravljice rojene, se okrog njih zberejo posebne mravlje, ki novorojencu pomagajo, da gre iz gnezda, ga hranijo in čistijo. V tem smislu so mravlje naprednejše od ljudi, saj imamo ljudje večni problem s pomanjkanjem vrtcev,« pravi znanstvenik.

»Rdeča gozdna mravlja, znana tudi kot Formica rufa, je obvladala vse ovire in dosegla stopnjo družbenega sodelovanja, ki je še vedno neizvedljiva za druga živa bitja. To dejstvo, čeprav neradi, priznajo tudi človeški znanstveniki,« pravi opis na spletni strani fotografa.

»Zagotovljeno imajo otroštvo in izobraževanje. Izbira poklica je popolnoma svobodna. Individualnost se spoštuje in priznava se talent. Starost je dostojna. Posameznik si ne more predstavljati življenja brez družine in je pripravljen, da zanjo žrtvuje svoje življenje (kar je razumljivo tudi za ljudi). Da bi dosegle skupni cilj, so pripravljene sodelovati z manj sposobnimi, in s tistimi, ki so bolj sposobni,« opisuje življenje v mravljišču Andrej Pavlov.

Spoznajte še: Čudovite stvaritve sibirske umetnice, ki združuje fotografijo s slikarstvom

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke