Kapitan Očitni
To je tisti strokovnjak stare šole, ki se še spomni finala olimpijskih iger 1988 in ima klasični »komentatorski besednjak«. Žoga mora obvezno biti »okroglo usnje«, dva nogometaša z Balkana pa »jugoslovanska naveza«. Poleg množice sopomenk pa se ta človek hkrati zaveda, da je nogomet resna stvar in zahteva natančnost, zato do besedice natančno pove vse, kar vidi.
Takole res čisto nič ni ušlo očesu ruskega komentatorja Vladimirja Maslačenka: »Niti 33. minuta prvega polčasa se ni končala, ko se je začela že 34. minuta.«; »Žoga je premagala zadnjo oviro med nogami vratarja in priletela v vrata.«
Tale je še posebej dobra: »Do začetka tekme je še pet minut, rezultat ostaja 0:0.«
Niti ena tekma ne mine brez kakšne »modrosti«: »Neizkušene navijače moram opozoriti, da drugi polčas še zdaleč ni prvi.« Če so poudarjena še kakšna dodatna dejstva, dobimo nekaj takega, kot je tole: »To ni samo resna poškodba za nogometaša, tudi za človeka.«
Mu pa dajemo prav, ko je eno dolgočasno tekmo sklenil z naslednjimi besedami: »Vratar Porta je bil prijavljen na tekmo pod številko 99. To je žal najzanimivejša stvar, ki jo lahko omenim, ko se spominjam igre na tej tekmi.«
Nesrečni komentatorji
Gotovo poznate komentatorje, ki že od samega začetka obljubljajo zmago in dajejo gledalcem (lažno) upanje. Tem je pravzaprav vseeno, kaj komentirajo, naj bo to nogomet, poroka ali računalniška igrica. Glavno jim je, da lahko na glas navijajo za »naše« in v preprostem jeziku pojasnjujejo množicam, kaj se sploh dogaja na igrišču. Takšni komentatorji ne marajo improvizirati, najraje berejo vnaprej pripravljeno statistiko in obravnavajo razne banalnosti. Pogosto se iz nekega razloga zgodi, da gre reprezentanci najslabše ravno takrat, ko oni komentirajo tekmo.
Pa vendar, tudi njih kdaj zanese v postranske razprave. Takole je na primer zašel ruski športni komentator Viktor Gusev med tekmo Rusija-Irska: »Aleksej Berezucki je sedaj spravil Zirjanova v neugoden položaj. Zirjanov je pod pritiskom svežega Coxa (»koks« po rusko označuje tudi kokain) … dobro se sliši. Pa je kokain lahko svež?«
Ko pade gol, nesrečni komentatorji navadno »Gooool!« ne kričijo dolgo, tega niso vajeni. Zato pa radi hlipajoče, skoraj v joku kričijo »Streljaj! Streljaj!« in potem že iz navade dodajajo: »Znova, znova ne gre … ruska reprezentanca je zašla v črn niz neuspehov.«
Takšnega komentatorja je težko poslušati, a je bolje gledati tekmo z njim kot pa z nesrečnikom. V komentatorski kabini je čutiti rahlo zmedo in vse skupaj se spremeni v absurden performans, pospremljen z nenavadnimi izjavami. Po kakšni tekmi se ljudje na spletnih forumih še dolgo sprašujejo, ali je komentator tekmo komentiral pijan.
»Težko je ločiti brazilske in ganske navijače. Med obemi je veliko temnopoltih in zelo veliko svetlopoltih. Vsem pa je osnovna barva rumena,« je govoril komentator Vasilij Utkin.
Enkrat je Utkin izčrpno opisal branilca ruske reprezentance:»Seveda Ignaševič ni zamerljiv človek. V najslabšem primeru bo prebolel in pozabil.« In nizozemskega vezista: »Drede rastejo iz glave Edgarja Davidsa kot kosi mesa iz mesoreznice …«
Poskusite uganiti, kaj je imel Utkin v mislih tukaj: »Ivanov! Prekršek. Zdelo se je, da bo tukaj našim zmanjkalo moči, a moči zmanjkuje Francozom. Dva nepotrebna prekrška v ljudski bližini od vratarja, mi pa ves čas govorimo, da so se očitno drugi starši utrudili. To je nemogoče.«
Ali tukaj: »No, če upoštevamo barvo dresa vratarja CSKA-ja in barvo nogometnega igrišča … Veste, mislim, da se bom z vso svojo avtoriteto pridružil vsem tem naravnim barvam in vam naznanil odmor.« Nato je komentator eno minuto čisto tiho. Včasih takšen komentator pove več, če ni glasen.
Tišina je lahko zelo učinkovito sredstvo. Tudi ko komentator pade s stola ...
Tekme s temi komentatorji si lahko zavrtite od začetka, ko ste slabe volje. Z vsem srcem živijo za igro na igrišču, v najhujših trenutkih grozijo, da bodo pobegnili iz komentatorske kabine ali pa bodo potrebovali prvo pomoč.
Takšne glasove spuščajo že v prvem polčasu. Ko jih prevzamejo čustva, začnejo mešati besede in priimke, Boulahrouz postane Boulahaus, van der Sar pa Der var Sar, pa jih to prav nič ne zmoti, potem prehitro kričijo »Gol!!!« Mogoče se le zavejo, da so bili prehitri, pa zraven pripomnijo: »Lahko bi pa bil,« »Šala,« ali »Ah, vratnica!«
Čustveni komentatorji držijo svetovni rekord v najdaljšem kričanju besede »gol«.
On dobro ve, v katerem kraju je hiša, v kateri se je rodil Lionel Messi, seveda jo je tudi sam videl. Lahko pojasni, zakaj je Carlos Teves lahko Tyrion Lannister angleškega nogometa. Navadno dela v tandemu s fantom, ki ne bo preveč naporen s statistikami in globokimi taktičnimi analizami. Malo se šali in praviloma vse skupaj obrne v »zanimiva opažanja, ko smo ravno pri tej temi«. V Rusiji to na primer počne Vladimir Stognijenko: »Messi je dokončno postal ne nogometna osebnost, ampak nekakšen klasičen vzorec. Pride domov k ženi, poskusi boršč in reče: 'Tvoj boršč danes pa je preprosto kot Messi.' Če danes ni dober boršč, pa reče: 'Danes ti ni najbolje uspelo, boršč je kot Higuain.
Nastopač
Sploh ni pomembno, kaj govori, glavno, da je pred kamero ali da ga je mogoče slišati iz komentatorske kabine. Že en pogled na tega človeka pritegne pozornost in daje povod na na stotine šal. Skrivnost uspeha je ekscentrična obleka. Poglejte si »človeka s klobukom« Kirila Dementjeva:
Več o svetovnem nogometnem prvenstvu 2018 v Rusiji izveste tukaj!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
