»Tukaj smo lepo živeli, bili smo srečni! To je bilo najsrečnejše obdobje v mojem življenju, resno!« Takole se Samuel Eto'o, eden boljših nogometašev zadnjega desetletja, spominja časov, ko je igral za klub Anži Mahačkala iz republike Dagestan v južni Rusiji.
To je bilo leta 2011, ko je ruski milijarder kavkaškega izvora Sulejman Kerimov poskušal ustvariti sanjsko moštvo in za to prelival ogromne količine denarja v precej neznan klub iz Dagestana. Najbrž je hotel iti po podobni poti kot pred leti Roman Abramovič s Chelseajem. Najpomembnejša pridobitev je bil Roberto Carlos iz zmagovite brazilske reprezentance (SP 2002) in dobitnik zlate kopačke leta 2008.
»Dagestanec v zrcalu«
Said Carnajev / Sputnik
Pozneje je razkril, kako je do njega prišel Kerimov in položil predenj na mizo nekaj papirjev z imeni: Neymar, Messi, Eto'o, torej imeni nekaterih najboljših igralcev na svetu. Ponudba Kerimova je izpadla posebej privlačno za Kamerunca Samuela Eto'oja, ki je prav tako osvojil zlato kopačko in je takrat igral še za Inter.
Tako se je Eto'o avgusta 2011 znašel v prestolnici Dagestana, Mahačkali, spodobnem mestu s 600.000 prebivalci. Kerimov je v Anži pripeljal tudi Jurija Žirkova iz Chelseaja, vratarja ruske nogometne reprezentance in še nekaj energičnih igralcev. Nizozemski strokovnjak guus Hiddink, ki je pripeljal Rusijo do polfinala Eura 2008, pa je postal glavni trener.
Leta 2013 so Kerimove investicije obrodile sadove. Klub je prvič v zgodovini osvojil tretje mesto v državnem prvenstvu in se uvrstil v finale ruskega pokala. Ni osvojil lovorike, bil je pa blizu.
Takrat je Eto'o v intervjuju dejal, da je bil zanj Dagestan »nekaj nepozabnega«. »Vsakič, ko smo prišli nazaj v Mahačkalo, je bil to zame trenutek prave sreče! Ko smo tam igrali, se je življenje v mestu preprosto ustavilo! Čudovito je bilo!« Rekel je, da se ne počuti super zaradi svoje plače, ampak, ker: »Razumem, ko nekateri pravijo, da si deležen posebne obravnave [in ti je zato tu všeč]. Ampak ne, mojega stanja duha ni ustvaril denar. Ljudje se niso obnašali do mene kot do zvezde. Bil sem njihov prijatelj, brat, član skupnosti. Do danes srečujem Dagestanca … ko se pogledam v zrcalo.«
Lepa Moskva in TV klišeji
Aleksander Vilf / Sputnik
Eto'oju je bilo všeč tudi v ruski prestolnici. Po njegovem mnenju ljudje pogosto ne gledajo na Moskvo kot na privlačno mesto zaradi vrste razširjenih klišejev. »Ko povem skeptikom, da je Moskva eno najlepših mest na svetu, ne morejo verjeti in razumeti tega. Zakaj? Ker živimo v družbi, v kateri je preveč klišejev in nam po televiziji vsiljujejo pogled na svet.«
Dobre izkušnje z igranjem v Rusiji ima tudi Roberto Carlos, ki je svoj čas pri Anži Mahačkala označil za eno najprijetnejših obdobij svoje kariere. V nekem intervjuju je rekel, da v kolikor ne bi igral za Brazilijo, bi z veseljem sprejel rusko državljanstvo in postal prvi temnopolti igralec v ruski reprezentanci.
Na žalost dagestanskega nogometa si je lastnik kluba že leta 2013 premislil, opustil svojo prvotno strategijo in prenehal vlagati toliko denarja v klub. Anži je izpadel iz Premier lige in zgodbe o uspehu sanjskega moštva je bilo hitro konec.
»Rus po mentaliteti«
Aleksander Čorni / Global Look Press
Še eden slavni brazilski nogometaš se je nekaj časa poigraval z idejo, da bi bil ruski reprezentant. To je igralec z živahnim imenom Vagner Love. Že pri 20 letih je začel igrati za CSKA Moskvo in v osmih letih z ekipo osvojil 14 lovorik. Leta 2005 je z golom prinesel CSKA-ju zmago v finalu Pokala UEFA. V Pokalu UEFA 2008/09 je bil najboljši strelec. Love je odigral 20 tekem za Brazilijo in dosegel štiri gole.
Love, ki sedaj igra za turški Bešiktaš, je glede igranja pri CSKA-ju rekel, da je bil to »verjetno najboljši čas v moji karieri«. »CSKA vedno ostaja v mojem srcu,« je dejal. Eden uglednejših ruskih trenerjev je nekoč komentiral, da se Love dobro vključuje v rusko okolje, ker je »po mentaliteti izgledal kot pravi Rus«.
Za Lovea je igra za rusko moštvo pomenila tudi velike količine denarja. »Še nikoli nisem videl toliko denarja,« je priznal in namignil na primer, ko je razmišljal, da bi zapustil Moskvo in šel igrat v Evropo, a mu je predsednik kluba ponudil tako radodarne pogoje, da je z veseljm ostal. »Ko sem prišel v Rusijo, sem zadel na treh tekmah in pomagal klubu, da pride v skupinski del Lige prvakov. Po vrnitvi v Moskvo se je govorilo, da bi dobil bonus. Pokazali so mi kup denarja. Mislil sem, da bom dobil samo en del tega, ampak ne – podpisal sem papir in dobil vse! Pozneje sem mami kupil novo hišo. Zelo sem bil srečen.«
»Denar sem hranil doma v vreči. Nisem vedel, kako naj ga porabim … Kakor sem dal kakšen gol, sem dobil bonus. Klub mi je dal avto, stanovanje, denar sem imel za vsako domislico. Zdelo se mi je, da me Rusija plačuje toliko, kot si zaslužim …« Ampak Love vseeno poudarja, da ni šlo le ta denar: »Tam sem imel občutek, da me imajo radi in me spoštujejo.«