10 najbolj negativnih ruskih knjižnih likov

Jevgenij Onjegin (istoimenski, leta 1833 prvič objavljen roman v verzih Aleksandra Puškina)

Jevgenij Onjegin velja za Puškinov največji literarni biser. Najznamenitejši ruski pesnik 19. stoletja je mojstrsko ubesedil tedanjo rusko realnost, ki je bila za njegovega znamenitega junaka odločno prevelik izziv.

Pred nami je torej zdolgočasen in od večnega brezdelja izmučen plemič, ki se odloči, da bo večnim zabavam in užitkom naredil konec! A še prej se pozabava z dekletom najboljšega prijatelja in prijatelja (iz golega dolgčasa) ubije. Kakšna zguba!

Jevgenij Kibkalo (1970) v operi Jevgenij Onjegin, Bolšoj teater

Jekaterina Česnokova/Sputnik

Aleksej Molčalin (Gorje pametnemu Aleksandra Gribojedova, 1825)

Gorje pametnemu je izvrstna komedija, ki zasmehuje hinavsko, spletkarsko, grabežljivo in skrajno nepošteno aristokracijo.  

Tajnik starega plemiča Molčalin je za napredovanje pripravljen zamolčati svojo vest in hliniti ljubezen do starčeve hčere. Njegovo govoreče ime je sinonim za pretkanega stremuha, ki se na glas prilizuje   vsem nadrejenim.

Aleksandra Kuzenkina kot Sofija in Vladimir Prokošin kot Molčalin v režiji Aleksandra Jacka v Moskovskem gledališču

Jekaterina Česnokova/Sputnik

Pljuškin (Mrtve duše Nikolaja Gogolja, 1842)

V Mrtvih dušah protagonist Pavel Čičikov po dolgem in počez prepotuje rusko podeželje in od posestnikov kupuje mrtve duše (kakšna imenitna kupčija, kajne?). Med potjo naleti na številne nemogoče posestnike, a najhujši je nedvomno Pljuškin – ostareli grabežljivec, ki mora dobiti vse, česar si poželi, pa čeprav se mu bo streha nad glavo zdaj zdaj podrla.

P. V. Boklevski kot Pljuškin

TASS

Porfirij (Mali Judež) Golovljov (Gospoda Golovljovi Mihaila Saltikova Ščedrina, 1880)

Kot vidite, so se avtorji 19. stoletja množično spravljali na aristokracijo, s katero je najbolj neusmiljeno in boleče iskreno obračunal Saltikov Ščedrin. V knjigi Golovljovi opisuje razpadajočo plemiško družino goljufivih, lažnivih in prepirljivih otrok, ki so za dediščino pripravljeni narediti čisto vse.

A najhujši je Porfirij Golovljov, ki ga pisatelj imenuje kar Mali Judež. S pretnim spletkarjenjem si prigrabi družinsko bogastvo in – tako kot vsi drugi – konča nesrečen in sam. Čtivo odsvetujemo nežnim dušicam!

Hiša pohlepa, 1933

Lensojuzfilm

Grušnicki (Junak našega časa Mihaila Lermontova, 1840)

Protagonist Lermontovega edinega romana Grigorij Pečorin precej spominja na našega kolega Onjegina. Še en zdolgočasen, vase zagledan in sebični plemič, ki povzroča eno samo razdejanje. A v nasprotju s predhodnikom se razsvetljeni Pečorin še kako zaveda svoje grešne narave!

Njegov romaneskni dvojnik je samoljubni povprečnež Grušnicki, ki je zaradi popolne odsotnosti vrlin, verjeli ali ne, še bolj nagnusen. Brez skrbi: Pečorin se ga bo v dvoboju znebil!

Reprodukcija fotografije Leonida Gubanova v vlogi Grušnickega in Karine Šmarinove v vlogi knežne Mary; prizor iz filma Knežna Mary

Sputnik

Marfa Kabanova (Nevihta Ostrovskega, 1860)

Leta 1856 napisana drama je živ dokaz, da obstajajo tudi ženski negativni liki. Vdova Marfa Kabanova je neizprosna gospodarica, ki  zaničuje snaho Katerino in zasmehuje njeno vero, vse dokler si obupano dekle ne vzame življenja. Kabanova je simbol srednjeveškega mračnjaštva in ruskega nazadnjaštva.

Nevihta, 1933

Sojuzfilm

Družina Kuragin (Vojna in mir Leva Tolstoja, 1965–1869)

Tolstojev monumentalni roman je dihotomija dobrega in zla; sinonim slednjega je nedvomno stari pretkanec, spletkar in nepoboljšljivi karierist knez Vasilij Kuragin.

Še slabši so njegovi otroci; njegov sin Anatolij zapelje nič hudega slutečo Natašo Rostovo in ji pozabi omeniti, da je poročen s Poljakinjo. Anatolijeva sestra Hélène je pregovorna koristolovka; ne le, da vara moža in svoje številne ljubimce, menda se je z bratom zapletla celo v incestno razmerje! Kuragini so več kot očitno poosebitev zla.

Irina Skobceva (levo) v vlogi Ellen, Vasilij Lanovoj (v sredini) v vlogi Anatolija Kuragina in Ljudmila Saveljeva (desno) v vlogi Nataše Rostove; prizor iz filma Vojna in mir

Sputnik

Pavel Smerdjakov (Bratje Karamazovi Fjodorja Dostojevskega, 1879–1880)

Res ne vem, zakaj potrebujemo vse zgoraj omenjene, ko pa imamo Dostojevskega in njegove številne negativce! Toda služabnik Smerdjakov nedvomno pomete s konkurenco.

Temu ciničnemu dečku so sovraštvo položili v zibko; sovraži očeta, Rusijo, ki bi jo bilo »treba prebičati«, svet in, nenazadnje, samega sebe. Služabnik bi tako zelo rad zagospodaril in obračunal s celim svetom, da načrtuje umor lastnega očeta in ... položi roko še nase.

Valentin Nikulin kot Smerdjakov v Bratih Karamazovih

Sputnik

Stražnik (Kolimske zgodbe Varlama Šalamova, 1966–1967)

Ne gre za prikaz konkretne osebe, temveč za poosebitev zla sovjetskega delovnega taborišča, v katerem je pisatelj med stalinskim terorjem preživel celih 14 let. V zbirki kratkih zgodb Šalamov opisuje životarjenje sestradanih zapornikov in okrutnih stražnikov, ki so sposobni brez pravega razloga ubiti sojetnike. Stražnik ni pisateljeva izmišljotina: takšnih zveri je žal bilo zelo veliko.

Dimitrij Višemirski

russiainphoto.ru

Andrej Komjaga (Dan opričnika, Vladimir Sorokin)

Ta roman je satirična distopija. Piše se leto 2027 in Rusija je postala konservativna pravoslavna monarhija. Po narodu pa v carjevem imenu udrihajo opričniki  (telesni stražarji Ivana Groznega) –  zloglasni morilci in izsiljevalci, s katerimi se pajdaši tudi glavni junak, ki v imenu boga posiljuje, mori in se predaja neskončnemu razvratu.

Igralec Viktor Rakov (Komjaga) v predstavi Dan opričnika v režiji Marka Zaharova, Gledališče Lenkom

Artjom Geodakjan/TASS

Pa si oglejte še seznam, ki vam bo pomagal prebroditi ljubezenske težave!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.