Budizem v Rusiji sicer ni razširjen kot glavni dve religiji (pravoslavje in islam), vendar v državi kljub temu živi okoli milijon budistov, ki so povezani v več kot 200 lokalnih organizacij.
Budizem je zgodovinsko in tradicionalno najbolj razširjen v republiki Kalmikiji na jugu Rusije in v sibirskih republikah Burjatija in Tuva. Te regije premorejo ene od najbolj impresivnih budističnih templjev.
Dobrih 38 km od mesta Ulan Ude v Burjatiji se nahaja center budizma v Rusiji – Ivolginski Dacan. V tem templju domuje vodja ruskih lam – Pandido Hambo lama. Tempelj so ustanovili leta 1945 po uradnem dovoljenju sovjetskih oblasti, nakar je iz majhne lesene koče zrasel ogromen kompleks, ki sestoji iz 10 zgradb.
Ena od skrivnosti Ivolginskega Dacana je ohranjeno telo Daši-Dorzo Itigilova, nekdanjega vodje burjatskih budistov, ki je umrl med meditacijo leta 1927. Kljub pretečenim desetletjem, je njegovo telo še zmeraj ohranjeno in brez znakov razkroja – čudež, ki privablja romarje iz vsega sveta.
Zlato bivališče Bude Šakjamuna ali Burhan Bakšin Altan Sume v lokalnem jeziku stoji v samem središču Eliste, prestolnice republike Kalmikije. Odprli so ga leta 2005 kot simbol kalmiškega kulturnega in religijskega preporoda in ga je moč videti iz vseh koncev mesta.
Tempelj ima sedem nadstropij, kjer so poleg prostorov za molitev in meditacijo tudi knjižnica, muzej in konferenčna soba. Najzanimivejši detajl templja pa je 9 metrov visok pozlačen kip Bude, ki naj bi bil najvišji v Evropi.
Najsevernejši budistični tempelj v Rusiji je obenem tudi prvi, ki je bil zgrajen v evropskem delu države. Ustanovljen je bil leta 1909 po dogovoru med carjem Nikolajem II. in Agvanom Doržijevom, odposlancem Dalajlame XIII. Je eden od najbolj razkošnih templjev v Evropi. Zgrajen je iz zdrobljenega granita, okrašen z dragim dekorjem in barvnimi steklenimi okni, ki so delo slavnega slikarja Nikolaja Roericha.
Po oktobrski revoluciji je bil tempelj zaprt in nato leta 1938 nacionaliziran. Šele leta 1990 so ga ponovno odprli kot verski center. Sodeč po poročilih naj bi v tempelj dnevno zahajalo med 300 in 500 verniki, skupno število budistov v Sankt Peterburgu pa je več kot 15.000.
Ustanovljen leta 1825, Atsaganski Dacan (prej Kurbinski Dacan) stoji v vasi Narin-Atsagat v republiki Burjatiji. To je kraj iz katerega izvirajo mnogi pomembni ruski predstavniki budizma, vključno z zgoraj omenjenim Agvanom Doržijevom, ki se je rodil v sosednji vasi.
Do 30. let je bil ta kraj eden od središč tibetanske medicine in mesto srečevanja za budiste iz vse države. Leta 1936 so ga oblasti zaprle, odprt pa je ponovno po razpadu Sovjetske zveze.
Nedaleč od Eliste se nahaja Saksun-Sjume, dokaj nov in velik tempeljski kompleks, ki je bil namenjen, da postane središče duhovnega izobraževanja. Odprli so ga leta 1996, nakar je postal eden od ključnih budističnih centrov Kalmikije do izgradnje zgoraj omenjenega Zlatega bivališča Bude Šakjamuna.
Saksun-Sjume je bil zgrajen po vzoru tibetanskih budističnih templjev in ima 3,5 m visok pozlačen kip Bude. Sicer ni več glavni republiški verski center, je pa še zmeraj pomemben obredni kraj.
Ustuu-Huree v Tuvi je eden največjih budističnih templjev, ki je bil zgrajen leta 1905. Graditi ga je pomagal tibetanski lama Kuntana Rimpoče. Tempelj je deloval do leta 1930, ko so ga zaprli skupaj z mnogimi drugimi.
Leta 1999 so se oblasti odločile, da ga ponovno prenovijo in javnost spodbudijo k prostovoljnim prispevkom. To so dosegli z organizacijo Mednarodnega festivala žive glasbe in vere Ustuu-Huree, ki se od takrat odvija vsako leto.
O izjemni Kalmikiji si lahko več preberete tukaj.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
